Tiskane izdaje
Portorož – Ker je varnost javno dobro, je pomembno tudi zavarovalništvo, je na drugem dnevu 24. zavarovalniških dnevov dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Usklajevanja o zdravstveni reformi z zdravstvenim resorjem naj bi se predvidoma odvila prihodnji teden, je za Delo povedala ministrica.
Ta je izpostavila pomen zavarovalništva, tako iz socialnega, zdravstvenega in drugih zornih kotov in izzivov, ki so že prisotni zaradi dejstva, da spada naša država med tiste z najstarejšim prebivalstvom. To pa pomeni, da se bodo tudi stroški za zdravstvo, oskrbo prebivalstva, socialno in pokojninsko skrb strmo višali. Če zdaj dosegajo blizu 15 odstotkov BDP, bodo 2060 že 31,5 odstotka. Tudi zato so strukturne reforme pomembne za dolgoročno javnofinančno stabilnost. Potrebni so ukrepi, ki bodo spodbujali aktivno staranje, večje zaposlovanje mladih, a tudi več prizadevanj za ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Zavarovalna industrija je pomemben socialni blažilec, tako za prebivalstvo kot gospodarstvo, zato je pomembno slediti logiki: z roko v roki do rešitev. Pripravljajo spremembo zakona o zavarovalništvu, ki se zdaj osredotoča zlasti na zaščito zavarovancev, zato ne preseneča, da je finančno opismenjevanje pristalo tudi v strategiji vlade. A ne samo zato, da bi državljani razumeli vse bolj zapletene finančne produkte, ampak tudi zato, da bi bili vedno bolj ozaveščeni, kako pomembna je lastna odgovornost zase, je dejala ministrica.
O vprašanjih, kje bomo če nekaj let kot hitro starajoča družba, so govorili tudi vsi nastopajoči na včerajšnjem sklepnem zavarovalniškem dnevu. Alenka Žnidaršič Kranjc, vodilna iz Prve Group, je »izzivala« evropsko poslanko Tanjo Fajon in Vraničar Ermanovo. EU nima skupne enotne politike na skrb vzbujajoče demografske izzive, saj so pokojninski in podobni sistemi praviloma v domeni posameznih držav, vsekakor pa veliko dela na smernicah, ki naj bi zaobjele te probleme. Kot pozitiven primer je izpostavila evropski pokojninski sklad za raziskovalce, ki delujejo po različnih državah; vanj vplačujejo pokojninske prispevke in se tako znebijo skrbi, da ne bi izgubili pokojninskih pravic.
Finančna ministrica je dejala, da spremembe, ki jih prinaša zdravstvena reforma, problemi dolgotrajne nege zahtevajo veliko konsenza in niso stvar samo ene vlade. Še slabše je, če jih naslednja vlada vrže v koš. Zdravstvena reforma je še v nastajanju, zato, je dejala, da je težko komentirati zakon drugega ministrstva. Tudi o dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih je še veliko odprtih vprašanj, vsekakor pa, kot jo je bilo razumeti, bi bilo treba razpoložljiva sredstva uporabiti učinkoviteje, manjka pa nam tudi pravih zasebnih zdravstvenih produktov.
Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice, je za Delo povedal, da je videti, da ministrstvi, zdravstveno in finančno, še nista usklajeni glede zdravstvene reforme, sicer pa, da se še vedno nihče ne vpraša, kako učinkovite so pri nadzoru zdravstvene zavarovalnice in kako javna zdravstvena balgajna. »S številkami lahko dokažemo, da je bila naša zavarovalnica lani desetkrat bolj učinkovita kot zavod pri odkrivanju napak, pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvenih storitev,« je dejal Škof. Če se bo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odpravil naš nadzor, lahko to pomeni, da bo ta še slabši in se bo nenadzorovano plenjenje zdravstvenega sistema še omogočalo, je poudaril.
V razpravah se je izpostavljajo pomen pokojninskega zavarovanja, tudi dodatno pokojninskega, ki ga spremljajo davčne olajšave, ki pa jih očitno državljani še premalo izkoriščajo ali kot je dejala Žnidaršič Kranjc, jih še vedno ne razumejo dovolj. Seveda so problematične tudi pokojninske luknje, ki jih pokriva proračun, a je dejala ministrica, milijardo evrov, ki jo je lani za te namene izplačal proračun, imajo izvor v znižanih prispevkih iz devetdesetih let. Enako če ne še bolj pa se je izpostavljalo pomen dolgotrajne oskrbe, ki seveda ni izziv samo za zavarovalnice, ampak državo nasploh. Alenka Oven iz Instituta za dolgotrajno oskrbo je med drugim dejala, da se v naši državi že 13 let pogovarjamo o izzivih dolgožive družbe, a resnih zakonskih rešitev še ni nikjer. Izzivi za državo in zavarovalnice so tudi zavarovanja na področju varstva okolja, kar je zanimivo ob aktualnem problemu Kemisa na Vrhniki, je povedal Tadej Matičko iz Pravne fakultete v Mariboru.
