Tiskane izdaje
Ljubljana – Študenti in dijaki z urejenim statusom, ki so delali le prek pooblaščenih študentskih servisov, so za leto 2013 od davčne uprave dobili informativne izračune dohodnine, če so njihovi letni bruto dohodki presegli 2477,03 evra. Davčna uprava dobi podatke o izplačilih od servisov.
Davčna uprava dobi podatke od servisov
Davčna uprava je izdala vse informativne izračune, ki jih je načrtovala, novih ne bo. Študente in dijake, »rezidente, ki se izobražujejo in imajo status dijaka ali študenta«, je pozvala, naj dohodninsko napoved oddajo, če so lani njihovi letni dohodki, izplačani prek servisa, presegli 2477,03 evra, kolikor znaša posebna osebna olajšava za to skupino zavezancev.
Servisi sami poskrbijo, da davčna uprava dobi podatke o njihovih izplačilih, ker pa so pri vseh prenosih podatkov mogoče tudi napake, je vedno nekaj možnosti, da zavezanec ne dobi izračuna.
Izračun nad študentsko ali splošno olajšavo
»Davčna uprava izda informativni izračun dohodnine, če letni bruto dohodki prek servisa presežejo 2477,03 evra posebne osebne olajšave, kadar so za študenta ali dijaka izplačila prek servisa to edini vir dohodka. Če ima ob takšnih izplačilih še druge vire, pa študent ali dijak dobi informativni izračun, če njegovi skupni letni prihodki presežejo splošno olajšavo, ki za leto 2013 znaša 3302,70 evra,« dodaja Stojan Glavač iz generalnega davčnega urada.
Študentom in dijakom poleg posebne osebne olajšave za izplačila prek servisov pripada še splošna ali zvišana splošna olajšava, ki je odvisna od letnih bruto dohodkov (glej tabelo), ter normirani stroški, ki znašajo deset odstotkov dohodkov, izplačanih prek napotnic. Servisi so med letom pri izplačilih študentom in dijakom, ki so slovenski rezidenti, akontacijo dohodnine dolžni obračunati le, če izplačilo preseže do 400 evrov.
Olajšavi se izključujeta
Pri pravici do splošne olajšave je pomembna omejitev iz 111. člena zakona o dohodnini: uveljavi jo lahko le zavezanec, za katerega drugi zavezanec ne uveljavi olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Za študenta in dijaka, ki dobi informativni izračun ali odda lastno napoved, to pomeni, da davčna uprava pri njem ne bo upoštevala ne splošne ne zvišane splošne olajšave, če so starši zanj uveljavili olajšavo za vzdrževanega družinskega člana.
Takšnemu avtomatizmu je sicer mogoče ugovarjati, če starši za otroka ne skrbijo, olajšavo zanj pa kljub temu uveljavijo.
Med zavezanci za dohodnino
Po statistiki o odmeri dohodnine za leto 2012 je bilo med zavezanci, ki so dobili informativne izračune dohodnine, 38.182 študentov in dijakov s statusom, ki so tako imeli pravico do posebne osebne olajšave: njihov skupni bruto dohodki v letu 2012 so znašali 178,9 milijona evrov, povprečni dohodki na zavezanca pa 4685 evrov.
Brez posebne osebne olajšave je bilo 1851 študentov in dijakov, ki so skupaj zaslužili 5,9 milijona evrov bruto dohodka ali povprečno 3199 evrov na osebo.
Med študenti in dijaki s posebno osebno olajšavo jih je bilo 21.431, za katere so bila izplačila prek servisa edini vir dohodka – njihov skupni bruto dohodek je znašal 119,4 milijona evrov, povprečni bruto dohodek na osebo pa 5573 evrov.
Vseh zavezancev, ki so imeli leta 2012 le en dohodninski vir, je bilo 125.294, toda upoštevati moramo, da regres v statistiki o dohodnini šteje za samosotjen vir. Med zavezanci z enim samim dohodkom je bilo torej 2,13 odstotka študentov s pravico do olajšave. Poleg njih je bilo leta 2012 med zavezanci z le enim davčnim virom 517 študentov in dijakov brez pravice do posebne osebne olajšave, ker so bili brez statusa: njihov letni bruto dohodek je znašal 2,39 milijona evrov.
Lani na servisih 123.927 dijakov in študentov
Po podatkih iz letnih poročil študentskih servisov je leta 2013 začasno in občasno delo dijakov in študentov opravljalo 123.927 dijakov in študentov. Podrobnejša statistika o letu 2013 bo dosegljiva pozneje. Leta 2012 je prek servisov delalo 120.161 študentov in dijakov, obseg začasnega in občasnega dela je znašal 276,3 milijona evrov, uporabili so 1,2 milijona evrov napotnic.
Leta 2014 je ministrstvo za delo podelilo 31 koncesij za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Delodajalec plača koncesijsko dajatev in zavarovanje
Dohodnina ni edina obvezna dajatev, ki je povezana s študentskim delom, vsaj za delodajalce ne. »Skupna obremenitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov znaša 25 odstotkov. V to sta vključeni koncesijska dajatev in dodatna koncesijska dajatev, od katere se obračuna še davek na dodano vrednost v višini 22 odstotkov. Poleg tega morajo delodajalci za dijake in študente, ki opravljajo začasno in občasno delo, poravnati še pavšalna prispevka za zavarovanje za primer smrti in invalidnosti ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
