Surovinskega obrata še ni na obzorju

Surovine so upadle na nove najnižje vrednosti letos in so v relativnem smislu dosegle najnižje ravni v primerjavi z delnicami v zadnjih nekaj desetletjih. Surovinski sektor še ne kaže znamenj obuditve in vse kaže na to, da bo leto končal globoko v rdečih številkah.

Za dodaten pritisk na cene surovin je poskrbela kitajska centralna banka, ki je devalvirala svojo valuto z namenom okrepitve gospodarstva. Ameriški sod nafte WTI je že upadel na podporno raven 42,03 dolarja iz letošnje zime. Preboj pod to mejo bi po vsej verjetnosti pomenil padec na naslednjo podporno točko iz leta 2008, ko je cena znašala komaj 32 dolarjev. Velika ponudba in zaloge nafte pritiskajo ceno navzdol. Opec je v juliju načrpal kar 31,79 milijona sodov, kar je največ v zadnjih treh letih. Posebno se krepi črpanje v Iraku, že dobre štiri milijone sodov na dan, in je takoj za Saudsko Arabijo po količini črpanja med članicami združenja.

Črpanje nafte krepi tudi Iran, potem ko so bile odpravljene njegove omejitve. Zdaj Iran načrpa 2,9 milijona sodov na dan, to je največ v zadnjih treh letih. Analitiki pa ocenjujejo, da bi lahko v nekaj mesecih načrpal že 3,6 milijona sodov. Na trgu je ogromen presežek nafte, ki je v drugem četrtletju letos znašal kar tri milijone sodov na dan, to je največ v zadnjih 17 letih. Glede na pričakovano povečanje porabe bi se utegnilo to število spustiti do dolgoročnega povprečja šele globoko v naslednjem letu.

Ameriška proizvodnja nafte se je julija sicer zmanjšala za 145.000 sodov, a še vedno ostaja na najvišjih vrednostih od leta 1970. Julija so načrpali 9,5 milijona sodov, zaloge pa ostajajo na najvišjih vrednostih od leta 1980. Po podatkih agencije Baker Hughes se počasi zmanjšuje tudi število črpališč, saj so jih v zadnjem letu zaprli že 1024 in je zdaj operativnih še 884.

Mnenje, izraženo v članku, je mnenja avtorja in ne odraža mnenja podjetja, v katerem je zaposlen.