Tiskane izdaje
Primanjkljaj brez stroškov finančne krize je v letu 2014 tako rekoč enak kot v letu 2013, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal strokovnjak za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Andrej Flajs, piše STA.
Za sanacijo bank je namreč država v prvem polletju lani dala 443 milijonov evrov oziroma 2,5 odstotka BDP. Če teh številk ne bi upoštevali, bi primanjkljaj v prvi polovici leta 2013 znašal 5,7 odstotka BDP, letos v istem obdobju pa le pet milijonov evrov manj, to je omenjenih 5,5 odstotka BDP.
Na statističnem uradu so tudi revidirali številke o primanjkljaju za obdobje 2010−2013. Pri tem so podatek za leto 2013 popravili navzgor za 0,2 odstotne točke na 14,6 odstotka BDP, za leto 2012 pa ga znižali za 0,2 odstotne točke na 3,7 odstotka BDP.
V letu 2013 je na velikost primanjkljaja vplivala predvsem dokapitalizacija bank v skupnem znesku 3,633 milijarde evrov, v obračun primanjkljaja pa so vključeni tudi poračun plač za tretjo četrtino reforme plač v javnem sektorju in odškodnine izbrisanim. Brez vseh teh enkratnih izdatkov bi lanski primanjkljaj znašal 1,402 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka BDP, je povedal Flajs.
Glede gibanja primanjkljaja v nadaljevanju leta je napovedal, da naj bi konec leta znašal 1,649 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP. K temu bo dokapitalizacija bank prispevala 0,9 odstotne točke.
Konsolidirani bruto dolg države v zadnjih letih raste. Potem ko je v letu 2010 znašal 37,9 odstotka BDP, se je v letu 2011 povzpel na 46,2 odstotka BDP in v letu 2012 na 53,4 odstotka BDP. Lani je znašal 70 odstotkov BDP, nove napovedi za letos pa kažejo, da bo država ob koncu decembra zadolžena za 30,339 milijarde evrov oziroma 82,2 odstotka BDP.
