Šušteršič o napovedi BDP: Slaba novica za Dušana Mramorja

Ljubljana - Danes je tudi Umar izboljšal napovedi gospodarske rasti, in sicer na dvoodstotno za letos in 1,6-odstotno za prihodnje dve leti. Nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča občutno izboljšane napovedi o gospodarskih gibanjih niso presenetile, nasprotno, bile so pričakovane, pravi Šušteršič: »Kadar se razmere hitro spreminjajo, se tudi napovedi in te temeljijo na podatkih o gospodarskih gibanjih, ki jih imamo že zadnjega pol leta. Zdi pa se mi pomembno, da tako Banka Slovenije kot Umar za prihodnje leto napovedujeta nižjo rast; to pomeni, da obe instituciji ne pričakujeta, da je stanje v gospodarstvu že stabilno,« je izpostavil.

Če bodo na razmere prihodnje leto po eni strani vplivali zunanji dejavniki (zlasti ukrajinska kriza in mednarodna gospodarska situacija), bo treba veliko narediti tudi doma in nadaljevati s strukturnimi reformami, opozarja Šušteršič. »Gospodarska rast, ki jo zažene predvsem tuja konjuktura, ne more biti stabilna, če ne bomo dokončali strukturnih reform. V času krize smo povečali zaostanek za razvitostjo Evropske unije in tudi za številnimi drugimi državami, s katerimi se včasih nočemo primerjati. Reforme so nujne, če želi Slovenija dohitevati bolj razvite države, zelo slabo pa bo, če bo nekdo te napovedi izkoristil za to, da morda ni treba nadaljevati z začrtano politiko,« je poudaril Šušteršič.

Katere so nujne reforme?

Med nujnimi reformami je Šušteršič izpostavil trg dela, sanacijo bančnega sistema, nadaljevati bo treba tudi s privatizacijo, saj brez te ne bo svežega denarja in posledično tudi razdolževanja podjetij ne. Novega finančnega ministra Dušana Mramorja pa čaka veliko dela tudi pri zniževanju proračunskega primanjkljaja. »Ob dvoodstotnih gospodarski rasti bo naloga finančnega ministra Dušana Mramorja še težja kot je, saj ob tovrstnih napovedih enostavno ni nobenega izgovora, da proračunski primanjkljaj prihodnje leto ne bi bil nižji od treh odstotkov. Hkrati pa letos vidimo, da stanje v proračunu ni takšno, kot je bilo pričakovano; izdatki rastejo veliko hitreje, kot je bilo načrtovano, prihodki pa padajo kljub boljšim gospodarskim razmeram. To pomeni, da je v proračunu nekaj zelo narobe. Mramorjev problem bo dvojen: finančni minister bi moral doma sprejemati ukrepe za krčenje izdatkov, a bo to glede na ugodne gospodarske napovedi zelo težko razložil – že v vladi. In drugič, če proračunskega primanjkljaja ne bo spravil v ciljni okvir, partnerjem v EU ne bo mogel razložiti, zakaj mu to ni uspelo. Menim, da je napoved
o dvoodstotni rasti slaba novica za finančnega ministra, saj otežuje njegovo delo,« je ugotovil Šušteršič.