Svet čaka na odločitev Federal Reserve

Člani odbora za odprti trg pri ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) bodo ta teden, ob sedmi obletnici padca newyorške banke Lehman Brothers, odločali o prav tako zgodovinskem ukrepu, prvem dvigu referenčnih obrestnih mer v več kot zadnjih devetih letih.

Zgodovinska dogodka sta med sabo povezana: po bankrotu Lehmana 15. septembra 2008 in ob posledični hudi finančni krizi v ZDA in drugje je Fed zalil finančne trge z vse nižjimi obrestmi in poplavo poceni denarja. Od sredine decembra 2008 so tako Fedove referenčne obrestne mere v skladu s politiko kvantitativnega sproščanja ostale nespremenjene, na ravni med nič in 0,25 odstotka.

Ali bo Fed tokrat zdaj res znova dvignil obrestne mere seveda ni stoodstotno potrjeno – njegovi najvišji predstavniki na čelu s predsednico Janet Yellen pač vztrajajo pri izmuzljivih odgovorih. A upoštevajoč poprejšnje napovedi in nedavne ugodne podatke o rekordno nizki brezposelnosti v ZDA, najnižji po letu 2008, je precej verjetno, da bo najpomembnejša svetovna centralna banka sprejela odločitev, na katero nestrpno čaka ves finančni svet. Analitiki omenjajo zvišanje referenčne obrestne mere (federal funds rate) za 0,25 odstotka, dopuščajo tudi možnost da bo Fed svoje ključne obrestne mere dvignil kasneje letos, in zdaj dal le zelo jasen signal, da je zvišanje obresti blizu.

Posledice za evro

Dvig Fedovih obrestnih mer bo v prvi vrsti okrepil dolar in spodbudil beg kapitala čez Atlantik. Evro bo v razmerju do dolarja šibkejši, še posebej ob nadaljevanju politike kvantitativnega sproščanja, ki jo vodi ECB. Po oceni banke Goldman Sachs bi tako lahko tečaj skupne evropske valute v prihodnjem letu zdrknil z zdajšnji 1,13 dolarja na vsega 95 ameriških centov za evro. To bi bilo ugodno za evrske in s tem tudi naše izvoznike, po drugi strani pa bi se podražile surovine, zlasti nafta, ki na svetovnih trgih kotirajo v ameriških dolarjih.