Tiskane izdaje
Omenjeni sklep glede nepremičninskega sklada so sprejeli po obravnavi predloga zakona o demografskem rezervnem skladu, ki je v javni razpravi do 15. avgusta. Ta namreč določa, da se bodo naložbene nepremičnine upravljale v nepremičninski družbi z omejeno odgovornostjo, ki bo nastala z dokapitalizacijo sklada z nepremičninskim skladom in družbo DSU.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je zagotovila, da bodo še enkrat preučili to vprašanje, da bi našli ustrezno rešitev. »Tu se ne bodo lomila kopja,« je dejala. Po opravljeni razpravi o zakonskem predlogu na seji sveta pa je ocenila, da razlike med posameznimi stališči niso tako velike, da jih ne bi mogli uskladiti.
Na seji je sicer najprej podrobneje predstavila predlog zakona. V skladu z njim bo demografski rezervni sklad nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kapitalske družbe (Kad) z dnem uveljavitve zakona 1. januarja 2018. Cilj predlaganega zakona je, da demografski sklad vse svoje naložbe upravlja samostojno, je dejala.
Delež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav v višini 34 odstotkov se bo neodplačno prenesel na demografski sklad v mesecu dni od uveljavitve zakona, določa predlog.
Predstavnica upokojencev v svetu Anka Tominšek je bila v razpravi kritična do predloga. Menila je, da pripravljavci zakona niso v celoti sledili temeljnim izhodiščem za njegovo pripravo.
Ni se strinjala s predlagano sestavo devetčlanskega nadzornega sveta, v katerem bosta le po en predstavnik delodajalcev in delojemalcev, medtem ko bo imela vlada kar pet predstavnikov.
Kritična pa je bila tudi do tega, da se bo Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) združil z DSU.
Nepremičninski sklad PIZ je namenjen trenutni starejši populaciji, ne pa tako kot demografski sklad generacijam, ki bodo starejše šele čez desetletja, je pojasnila Breda Pečan, ki je prav tako kot Tominškova v svetu predstavnica upokojencev.
Predstavnik sindikatov v svetu Aljoša Čeč je v zakonskem predlogu pogrešal odgovor na vprašanje, kako zagotoviti zadostne vire za izplačevanje pokojnin čez desetletja. Glede na to naj zakon ostane odprt za dodatni razmislek o financiranju sklada, je predlagal.
Generalni direktor Zpiza Marijan Papež je izrazil zadovoljstvo, da je predlog pripravljen. Strinjal pa se je s predstavnicama upokojencev glede nepremičninskega sklada. »Škoda bi bilo, da bi ta šel pod demografski sklad,« je menil.
V času javne razprave se mnenja o zakonskem predlogu kar vrstijo. Po oceni nepovezanega poslanca Bojana Dobovška, ki vodi zavod Dobra država, predlog v ničemer ne zasleduje osnovnih ciljev za ustanovitev takšnega sklada, ki so neodvisno in strokovno upravljanje dela državnega premoženja za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema.
Vlada namesto tega netransparentno prelaga dele premoženja iz enega v drug državni žep, pri čemer utrjuje pogoje za politično kadrovanje in vpliv na poslovanje državnih podjetij, je v sporočilu za javnost zapisal Dobovšek.
