Svetovalne pogodbe DUTB pod drobnogledom kriminalistov

Ljubljana − Ob današnji kriminalistični preiskavi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) se je samodejno postavilo vprašanje, ali se je ta preiskava po naključju časovno ujela z nedavno razrešitvijo glavnih šefov slabe banke ali je ta le dodatno orodje za očrnitev odstavljenega vodstva. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je namreč predkazenski postopek začel že marca letos.

»Upam, da jih bodo Švedi in drugi tožili nazaj. Kajti zaradi tega, kar se je zgodilo, bi bilo treba kriminalistično preiskavo narediti na vladi in na Savi,« pravi ekonomist dr. Aleš Vahčič, ki ugotavlja, da s tem samo nadaljujemo serijo teh preiskav, ki nikoli ne dosežejo tistih, ki bi jih morali. Po njegovih besedah so vodilni v DUTB dobro delali, kar je potrdil tudi finančni minister, plače pa da so bile mednarodne in nič posebnega za tako delo. »Ne vem, zakaj vlada Mercedesu in nemški vladi ne pošlje zahtevka, naj nam zato, ker imamo nižji prihodek na osebo in nižje plače, mercedese prodajajo po polovični ceni,« je zajedljivo pripomnil in poudaril, da za storitve in produkte obstaja določena tržna cena. Vahčič meni, da smo s tem, ko smo ljudi najprej odpustili, nato pa proti njim sprožili še kriminalistično preiskavo, ljudem v tujini dali jasen signal, naj ne hodijo delat v Slovenijo.

Cerar brez komentarja

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley je danes na investicijski konferenci ameriške gospodarske zbornice pozval pristojne, naj ohranijo neodvisnost DUTB. Premier Miro Cerar kriminalistične preiskave na DUTB ni komentiral, dejal je, da je zanjo izvedel iz medijev, in verjame, da bo DUTB tudi po razrešitvi dveh vodilnih normalno delovala ter nadaljevala začete postopke.

Predsednik GZS Marjan Mačkošek je dejal, da na GZS nimajo dovolj informacij o dogajanju okrog DUTB. Menijo pa, da se je s to institucijo proces prestrukturiranj podjetij v težavah pospešil. Po njegovem mnenju je pomembno, da se v teh podjetij zaščitijo zdrava jedra, ker če se to ne naredi, lahko gre samo še za nepremičninsko zgodbo in je lahko njen namen zgrešen.

Pojavila so se tudi vprašanja, zakaj je moral NPU na DUTB šele po pol leta po uvedbi postopka izvesti odmevno preiskavo, če so bili v slabi banki ves čas pripravljeni na sodelovanje z njimi. Če bi hoteli kaj skriti, so imeli za to več kot šest mesecev časa. Donedavni glavni izvršni direktor Torbjörn Månsson je že avgusta za Delov Svet kapitala povedal: »Z NPU smo nenehno v stiku in smo jim na voljo z vsemi potrebnimi informacijami. Veliko časa smo porabili za pojasnjevanje okoliščin tudi drugim državnim ustanovam.« Takrat je dodal, da bi bil vesel, če bi se ta zgodba raziskala in razjasnila, tako da bi jo lahko pustili za sabo: »Zdaj se namreč uporablja za diskreditacijo.«

Posli pod drobnogledom

Kriminaliste so domnevno zanimale svetovalne pogodbe DUTB z družbami Quartz+Co, Zolfo Cooper in Hanshandelshaus, ki sta jih pod drobnogled vzela tako računsko sodišče kot protikorupcijska komisija ter pri tem odkrila določene nepravilnosti. Pogodbo z družbo Quartz+Co sta pregledala tudi zato, ker je bil Torbjörn Månsson partner v tej skandinavski družbi, ki je DUTB svetovala pri začetnih korakih in organizaciji. Do avgusta lani so ji nakazali 3,6 milijona evrov. V DUTB so v odzivu na poročilo protikorupcijske komisije zapisali, da se je Månsson družbi Quartz+Co pridružil 1. marca 2013, mesec dni kasneje je bil imenovan za začasnega izvršnega direktorja DUTB, kjer naj bi po prvotnih načrtih ostal od tri do štiri mesece, za tem je bila podpisana pogodba s Quartz+Co. Månsson je septembra 2013 pridobil manjšinski poslovni delež v Quartz+Co, ki ga je odsvojil slabo leto pozneje, preden je na mestu glavnega izvršnega direktorja zamenjal Christopherja Gwilliama.

Več ponudb

V DUTB trdijo, da so pred sklenitvijo pogodbe s Quartz+Co pridobili še štiri ponudbe drugih ponudnikov, Månsson pa nasprotje interesov vseskozi zanika, saj se je izločil iz postopka preverjanja prispelih ponudb, izbire ponudnika ter nadzora in potrjevanja računov. DUTB je naročila odvetniško mnenje, ki zaključuje, da je bilo Månssonovo imenovanje v skladu s pravili in da so odločitev o najemu Quartz+Co sprejeli neizvršni direktorji, zato ni bilo konflikta interesov. »Seveda smo se zavedali tveganja konflikta interesov. Tudi računsko sodišče je ugotovilo, da tveganje obstaja. Zato smo poskrbeli, da so bila dejanja skladna s pravili. Če je računsko sodišče sume predalo policiji, je ravnalo prav in jih popolnoma razumem. Če imajo enako obveznost kot mi, morajo sume prijaviti, čeprav nimajo dokazov. Mi obravnavamo zelo veliko primerov, pri katerih sumimo na nepravilnosti, a nimamo dokazov,« je dejal Månsson.

Poleg suma nasprotja interesov je KPK ocenila, da je izvedba nekaterih pogodbeno opravljenih in plačanih storitev nekaterih svetovalcev sporna. Specifikacije računov zunanjih svetovalcev Quartz+Co, Zolfo Cooper, Hanshandelshaus in Ok Lahendused po mnenju KPK nimajo zadostne osnove za zaračunane storitve, hkrati komisija opozarja na neustrezno prakso pri plačevanju računov zunanjim izvajalcem brez predhodno pridobljene specifikacije opravljenih del. Tudi računsko sodišče je ugotovilo, da DUTB pri upravljanju pogodb s Quartz+Co ni ravnala gospodarno, da je sklepala pogodbe brez izvedbe postopkov javnega naročanja in da ni jasno, ali je družba to storitev opravila.

Podobni očitki

Podobne pomanjkljivosti je računsko sodišče slabi banki očitalo tudi pri sklepanju pogodb z družbama Zolfo Cooper in Hanshandelshaus. Prvo je DUTB za skupaj 402.000 evrov najel za svetovanje pri prenosu sredstev NLB, drugo pa za pregled in oceno slabih terjatev, za kar ji je do lanskega avgusta odštel 256.000 evrov. Lastnik švicarske družbe Hanshandelshaus je bil takrat Janne Harjunpää, zdaj vodja upravljanja terjatev na DUTB, sicer pa prav tako povezan s Quartz+Co. Računsko sodišče je menilo, da so izplačila Hanshandelshausu stroškovno neupravičena glede na strošek zaposlitve izvršnega direktorja za to delo. Pri tem naj poudarimo, da je vse omenjene pogodbe po dosegljivih podatkih podpisal Månsson, tiste s Quartz+Co pa izvršni direktor Aleš Koršič.

V DUTB so vse očitke računskega sodišča zavrnili.