SVRK: Evropska sredstva za čezmejne projekte niso izgubljena

Črpanje iz evropskih skladov: opozorilo iz Bruslja, da Slovenija poročila ni pripravila v šestih mesecih.

Objavljeno
18. september 2014 20.40
Slovenija, SSkocjan, 30.11.2011 - SSkocjanske jame. Foto: Leon VIDIC/DELO
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenskim problemom v zvezi s črpanjem evropskih sredstev ni videti konca. Evropska komisija (EK) izvaja pritisk, naj Slovenija čim prej pove, kako bo rešila probleme z zamrznjenimi sredstvi, a novih zagat ne zmanjka.

Slovenija – ki jo je evropska komisija pred kratkim ponovno opozorila na probleme z zamrznjenimi sredstvi – je v zvezi s tem delno že »napredovala«, saj je že dobila povrnjenih 183 milijonov evrov, vendar v šestih mesecih ni pripravila končnega poročila o ugotovljenih napakah in njihovih odpravah. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da bodo na evropsko komisijo posredovali poročilo z revizijskim mnenjem, ki ga od Slovenije zahteva EK. Poročilo z revizijskim mnenjem po zagotovilih SVRK pomeni tudi podlago za sprostitev preostanka zadržanih sredstev evropske kohezijske politike Sloveniji.

Na Hrvaškem okrivili SVRK

Zdaj odmevajo težave zaradi čezmejnega projekta Slovenije in Hrvaške, v katerem je menda potencialno ogroženih enajst milijonov evropskih sredstev. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da kljub težavam, »čezmejna evropska sredstva« niso izgubljena.

Že na predstavitvi Violete Bulc, nove ministrice brez listnice, odgovorne tudi za kohezijo, je bilo eno od opozoril namenjeno pismu, v katerem 49 podpisnikov problematizira hude zastoje v čezmejnih projektih med Slovenijo in Hrvaško. Naslednji dan je avtonomni center Čakovec, ki združuje te podpisnike, v javnost poslal sporočilo z alarmantnim sklepom – da bosta Slovenija in Hrvaška zaradi slabega dela SVRK v čezmejnih projektih izgubili enajst milijonov evropskih sredstev. V SVRK trdijo: evropska sredstva za čezmejne projekte ne bodo izgubljena.

Problem, kot ga predstavljajo podpisniki, je, da so bili rezultati razpisa objavljeni več kot leto in pol po predaji projektov in seznam pogojno odobrenih projektov šele decembra lani, a tudi devet mesecev po objavi rezultatov še vedno nimajo okvirnega datuma podpisa pogodbe o sofinanciranju, čeprav se morajo vsi projekti končati do 17. marca 2015. Avtonomni center: »Gre za 39 projektov, v katerih sodeluje 211 organizacij partnerjev. Govorimo o projektih v vrednosti približno enajst milijonov evrov, ki bi jih lahko črpali iz EU ter izkoristili v Sloveniji in na Hrvaškem.«

Za kakšne projekte gre? Mednje sodijo: Histur, ki bo skrbel za turizem kot skupno dediščino istrskega polotoka, Creative star up za podjetniške kapacitete kreativnih industrij, Maraton za mladi kader v razvojnih oddelkih podjetij, Iris za šport kot mehanizem integracije in rehabilitacije, Bioregia kot zelena čezmejna regija, Zeleno podeželje, Medgen borza za krepitev medgeneracijske pomoči, Revitas II, Enter Youth za krepitev podjetništva mladih, Rast Istre, Škocjan-Risnjak za skupni sistem vrednotenja upravljanja vodnih virov in drugi.

Neurejanje menda posledica zaposlovalne politike

Iz SVRK so odgovorili, da je na razpis, ki je bil objavljen februarja 2012, prispelo 228 projektnih vlog. Zaradi kadrovskih in administrativnih težav je skupni nadzorni odbor šele decembra 2013 pogojno odobril 39 projektov in zahteval številne dodatne pogoje. To je pomenilo veliko obremenitev za skupni tehnični sekretariat, ki je glede na kadrovsko zasedbo majhen, in se že od leta 2012 spopada z veliko fluktuacijo in odhodi kadrov (tako na slovenski kot hrvaški strani), njegovo neuspešno urejanje pa je posledica restriktivne zaposlovalne politike v državni upravi. Iz SVRK so nam odgovorili, da ta sekretariat sestavljajo vodja in štirje člani; na slovenski dva in na hrvaški dva. Kljub temu: »Vodstvo nove vladne službe – SVRK, ki je bila ustanovljena 1. marca 2014, je začelo odpravljati težave v programu. Postopek podpisa pogodb se je začel avgusta in se bo končal do sredine oktobra 2014.«

SVRK je omogočil podaljšanje rokov za izvedbo projektov: 6. junija 2014 na dopisni seji skupnega nadzornega odbora. O tej odločitvi so obvestili vodilne partnerje: projekti s tako imenovanimi »mehkimi« aktivnostmi do 17. junija 2015 ter investicijski projekti in projekti z »mehkimi« aktivnostmi, ki imajo predvidene aktivnosti, vezane na sezono, ali pa spreminjajo projektno partnerstvo, do 17. septembra 2015. SVRK: »S temi ukrepi poskušamo omogočiti lažjo izvedbo projektnih aktivnosti in verjamemo, da bodo obveznosti izpolnjene. Zaradi teh zamud ne grozi, da bi sredstva EU lahko izgubili.«

Pojasnjujejo, da spremljajo programe čezmejnega sodelovanja zapleteni načini poročanja in način povračil sredstev EU, kakor pač izhaja iz uredb EU, saj mora pri njih sodelovati vsaj po en partner iz vsake sodelujoče države, en izmed njih pa je v partnerstvu izbran kot vodilni partner. Ta tudi predloži poročilo projekta za celotno partnerstvo skupaj z zahtevkom za plačilo sredstev EU.