Tegobe demografskega rezervnega sklada

Ljubljana – Potem ko je ministrstvo za finance obupalo nad ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada, v katerega bi se morala Kapitalska družba preoblikovati že do konca leta 2015, poskuša še Desus, a je predlog še bolj oddaljen od ciljev, ki bi jih moral uresničevati sklad.

Ključna težava vseh dosedanjih predlogov je, da ne rešujejo demografske problematike in da to dejansko ne bi bil sklad.

Po svoji pravni obliki sta oba najbolj izpostavljena predloga finančni holding, torej nista sklad. Še posebno Desusov predlog je nekakšen vzporedni steber Slovenskemu državnemu holdingu (SDH). Pri tem ni mogoče prezreti, da naj bi imel na novo ustanovljen holding celo ohlapnejše zahteve revidiranja in poročanja, kot jih zahteva zakon o gospodarskih družbah. Tudi pogoji korporativnega upravljanja so prilagojeni potrebam politike. Povedano jasneje: z upravljanjem družbe, ki naj bi izboljšala stabilnost financiranja pokojninskega sistema, bi bilo mogoče delati precej po domače.

Breme demografije

Demografski skladi se ustanavljajo z namenom, da se zagotovi alternativno dolgoročno sofinanciranje pokojninske blagajne, ki ni odvisno od državnega proračuna. Zaradi pričakovanih demografskih sprememb, ki so v Sloveniji še posebno pereče, bo z davki in prispevki vse težje financirati potrebe pokojninske blagajne. Pred desetimi leti je bil v Sloveniji en upokojenec na 1,6 delovno aktivnega, zdaj se to razmerje približuje 1,3 in projekcije niso prizanesljive. Pokojninsko blagajno od leta 2015 polnijo tudi z drugimi pravnimi razmerji, na primer s študentskim delom, a to ima le neznaten učinek.

Če hoče država zagotoviti stabilen pokojninski sistem, je nujno, da se zagotovi dodaten vir financiranja ali, bolje povedano, akumulacijo prihrankov, iz katerih bo čez nekaj desetletij mogoče črpati rento. V zakonu o SDH je država predvidela, da se bo v demografski sklad preoblikoval SDH. To bi se moralo zgoditi pred koncem leta 2015, vendar politika išče predvsem možnosti obvladovanja podjetij, ne pa ustanavljanja premoženjskega sklada, ki bi reševal demografske težave.

Kakšen bi moral biti demografski sklad

Ključni pogoji za dobro delujoč demografski sklad so neodvisen vir prilivov, konservativna naložbena politika in aktivno upravljanje portfelja. Če hoče država zagotoviti te pogoje, je nujno, da je sestava portfelja sklada povsem portfeljska, in celo bolje je, če ima sklad v Sloveniji malo naložb. S tem se zmanjša tveganje, da bi gospodarska kriza zlomila tudi sklad, kar bi pomenilo dvojni udarec za financiranje pokojninske blagajne.

Sklad, kot se spodobi

Mogoče je, na primer, določiti, da se del dividend državnih podjetij steka v ta sklad, s čimer so zagotovljeni dodatni viri financiranja. Toda prav zato mora sklad imeti tudi pravno obliko sklada. Sklad bi moral biti tudi reguliran kot vsi drugi investicijski skladi v Sloveniji. To pomeni, da ga upravljajo licencirani upravljavci.

Kaj je upravljanje portfelja

Strateške naložbe, kot so, denimo, Zavarovalnica Triglav in v Desusovem primeru še 15 drugih podjetij v državni lasti, ne smejo biti v portfelju demografskega sklada.

Aktivno upravljanje premoženja sklada namreč ne pomeni, da bi sklad aktivno posegal v vodenje podjetij v portfelju (kot to predvideva večina predlogov), ampak da upravljavci v vsakem trenutku lahko prodajo ali zmanjšajo delež v katerikoli naložbi, če ocenijo, da s tem sledijo naložbeni politiki in ciljem sklada.