Telekom Slovenije in padec mask politike

Podajanje vročega kostanja oziroma odločitve o tem, kdo bo sprejel odgovornost za posledice (ne)prodaje Telekoma Slovenije, je minuli konec tedna doseglo vrhunec na seji nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Za marsikoga pričakovana odločitev nadzornega sveta SDH tako ni prinesla nobenega presenečenja.

Ljudje, ki sedijo v nadzornih svetih podjetij v državni lasti (SDH ni nobena izjema), so kadrovani po politični liniji in tako povsem nekompetentni za sprejemanje resnih, strokovnih odločitev. Tako bo piko na i prodajnemu procesu ta teden morala postaviti vlada, s tem pa bodo dokončno padle maske politike – stranke SMC in Desusa. Da SD prodaji močno nasprotuje, vemo že od vsega začetka, ni čisto jasno le to, zakaj so prodajo podprli na samem začetku, ko so v parlamentu sprejeli zloglasno privatizacijsko listo 15 družb.

Dejstvo je, da je dosežena cena za Telekom Slovenije, ki se neuradno omenja v medijih, dobra. Britanski naložbeni sklad Cinven očitno v poslovanju Telekoma vidi veliko možnosti za potencialno racionalizacijo in zmanjševanje stroškov. In to ne samo pri številu zaposlenih, kakor bi radi prikazali nasprotniki prodaje, temveč predvsem pri doslej preplačanih investicijah oziroma nabavi osnovnih sredstev in potrošnega materiala.

Kot vemo, Telekom Slovenije na leto za različne »investicije« porabi do 150 milijonov evrov. V finančnih krogih temu rečemo CAPEX, za interesne skupine dobaviteljev pa to pomeni predvsem veliko korito. In tu lahko iščemo prave vzroke za nasprotovanje prodaje vseh velikih slovenskih podjetij, ki so v zadnjem mesecu rezultirali v klasifikaciji državnih naložb. V tem dokumentu, ki ga je vlada v parlamentarno proceduro poslala minuli mesec, so vsa pomembnejša slovenska podjetja strateška ali pomembna. To pomeni, da je privatizaciji in s tem normalnemu razvoju slovenskega gospodarstva vladajoča politika ugasnila luč.

Če ta teden predsednik vlade Cerar in ministri iz vrst SMC ne bodo prodali Telekoma Slovenije, se bo ponovila zgodba o prodaji Mercatorja. Po kakšni ceni smo ga na koncu prodali, se še vsi dobro spominjamo.