Tiskane izdaje
Ljubljana – Deželna banka Slovenije (DBS) ima v lasti tretjo največjo mrežo poslovalnic v državi. Zanimiva prevzemna tarča je zato tudi za Modro zavarovalnico, ki bi s Telekomom Slovenije po naših informacijah kupila 51-odstotni delež banke. Zavezujoče ponudbe so oddali trije interesenti.
»Tako za globalni kot za slovenski trg telekomunikacij sta značilna dva ključna trenda - po eni strani prihaja do intenzivne konsolidacije panoge in združevanja operaterjev, po drugi strani pa se spreminja sam portfelj storitev, kar je posledica zniževanja prihodkov od klasične telekomunikacijske dejavnosti, razvoja novih tehnologij in spremenjenih potreb uporabnikov. Operaterji zato iščemo nove vire prihodkov, med novimi področji delovanja so tudi finančne storitve,« pojasnjujejo v Telekomu vzroke za svoj poskus vstopa v lastništvo banke. Prvič so interes za to izkazali v postopku prodaje Gorenjske banke, zdaj se po naših informacijah skupaj z Modro zavarovalnico zanimajo za DBS.
Največja posamična lastnica banke DBS je s 47,5 odstotka Kapitalska zadruga, ta po naših informacijah prodaja 25 odstotkov. Uradnih informacij o prodajnem postopku ni, v zadrugi niso želeli razkriti niti tega, kolikšen delež prodajajo.
Za prodajo so se odločili zaradi svojih težav pri odplačilu posojila. Gre za okoli devet milijonov evrov neodplačanega kredita, ki ga je zadruga leta 2007 najela pri avstrijski banki BKS, ko je tekmovala s KD Group pri prevzemu DBS. Postopek prodaje deleža Kapitalske zadruge naj bi bil končan najpozneje do marca, saj ji po neuradnih informacijah takrat posojilo zapade.
Trije zainteresirani kupci
Po naših informacijah so zavezujoče ponudbe oddali srbski tajkun Miodrag Kostić, ki naj bi bil v Srbiji pod drobnogledom regulatorja, Prva osebna zavarovalnica Alenke Žnidaršič Kranjc - ta naj bi se zanimala le za četrtinski delež banke -, in nacionalni telekomunikacijski operater.
DBS je glede na tržni delež, ki dosega le dva odstotka, majhna banka. A ker gre hkrati za finančno ustanovo, ki ima v lasti 81 poslovalnic in pomenijo tretjo največjo bančno mrežo v državi, je seveda zanimiva prevzemna tarča. Svoj četrtinski delež v DBS prodaja Kapitalska zadruga, ki je sicer z dobrimi 47 odstotki največja posamična lastnica banke. Kapitalska zadruga s prodajo dela svojega lastništva v banki dejansko rešuje vprašanje lastne zadolženosti. Delež v DBS pa prodajajo tudi družbe iz skupine KD Group, ki imajo v lasti 26-odstotni delež banke. Če bo en kupec kupil vse, kar je naprodaj, bo moral skladno z zakonodajo objaviti tudi prevzemno ponudbo za celotno banko.
Kakšna je cena prevzema
Uradnih informacij o prodajnem postopku sicer ni. Po naših informacijah pa so po opravljenem skrbnem pregledu tik pred koncem leta na naslov prodajalcev prispele tri zavezujoče ponudbe. Koliko bi lahko plačali za prevzem? Končna cena je močno odvisna od vsebine skrbnega pregleda in ugotovitev zainteresiranih vlagateljev.
V njem namreč podrobneje pogledajo morebitne sporne postavke v bilanci stanja, kot so na primer tveganje za dodatne slabitve terjatev, napihnjeno dobro ime in popravki osnovnih sredstev. Če primerjamo prodajo DBS s predvideno prodajo Gorenjske banke, bi se lahko ponudbe za delnice prve gibale od 7,5 do 8 evrov za delnico.
Cena vključuje premijo za nakup večinskega deleža. To pomeni, da bi bila prevzemna cena za celotno DBS po naši oceni od 32 do 34 milijonov evrov. Knjigovodska vrednost delnice banke, ki ima 318 delničarjev, znaša sicer 12,9 evra.
»Prihodki od klasične telekomunikacijske dejavnosti upadajo, operaterji pa iščemo nove vire prihodkov, tudi na področju finančnih storitev.« pojasnjujejo v Telekomu, ki ga vodi Rudolf Skobe.
Foto: Leon Vidic/Delo
Vse strani molčijo
Prvo zavezujočo ponudbo je na naslov prodajalcev po neuradnih informacijah oddal Telekom Slovenija skupaj z Modro zavarovalnico. Ta konzorcij je prepričan, da je njihova ponudba edina prava strateška alternativa, ki zagotavlja DBS prihodnost v prenatrpanem bančnem prostoru.
Na trgu z dvema milijonoma prebivalcev po ocenah poznavalcev absolutno ni prostora za 12 bank. Svoje bo k pričakovani konsolidaciji sistema v prihodnjih petih letih in dodatne pritiske na banke za iskanje novega poslovnega modela prinesla tudi digitalizacija, ki vse več posla prenaša na spletno in mobilno bančništvo. In prav zaradi pričakovanega vse večjega pomena mobilnega bančništva je Telekomov interes za vstop v regulirano bančno ustanovo, kot je DBS, povsem razumljiv.
Kaj bi jim prineslo lastništvo DBS
Poskus vstopa Telekoma Slovenije in Modre zavarovalnice v lastništvo kakšne banke pri nas ni prvi. Telekom v iskanju novega poslovnega modela že po sprejetju nove poslovne strategije v letu 2016 napoveduje tudi vstop v svet financ, Telekom se je tako lani pojavil med interesenti za Gorenjsko banko, vendar ni prišel do konca prodajnega postopka, saj se dogovor o oblikovanju konzorcija še z dvema interesentoma ni uresničil.
Deželna banka Slovenije je zanimiva prevzemna tarča Foto: Ljubo Vukelič/Delo
Modra zavarovalnica pa se je v preteklosti zanimala tudi za Delavsko hranilnico, prek katere je želela pridobiti dodatne prodajne kanale za svoja zavarovanja. Prav tako je razumljiv interes Prve osebne zavarovalnice, v kateri pa svojih načrtov sredi prodajnega postopka ne komentirajo.
V MK Grupi srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki je prek svoje AIK banke ostal edini kupec Gorenjske banke, so nam pojasnili, da je njihov interes za DBS ali kakšno drugo finančno ustanovo povezan z obstoječo strategijo rasti in razvoja Gorenjske banke na slovenskem trgu, ki naj bi se realiziral tako prek organske rasti, prek razvoja novih proizvodov in prodajnih kanalov, pa tudi prej akvizicij portfelja ali kakšne finančne ustanove.
