Ljubljana – Zaradi parkiranja delnic, ki je Gorenjski banki (GB) prineslo več kot deset milijonov evrov izgube, specializirano državno tožilstvo zahteva uvedbo sodne preiskave za štiri ljudi. Po naših podatkih tudi za tri nekdanje člane uprave banke.
»V zahtevi za preiskavo se osumljenim očita, da so banki povzročili škodo v višini 10,5 milijona evrov, drugi pravni osebi pa pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 123.245,26 evra,« pojasnjujejo na specializiranem tožilstvu, kjer so nam potrdili, da so v četrtek na ljubljansko okrožno sodišče vložili zahtevo za preiskavo proti štirim fizičnim osebam. Čeprav o imenih ne govorijo, gre po naših podatkih za nekdanjega predsednika uprave Gorenjske banke (GB) Gorazda Trčka ter nekdanja člana uprave Tilna Zugwitza in Srečka Korberja. Poleg njih se je po naših podatkih v tožilski zathevi znašel še Stojan Žibert iz tržiške BPT (do avgusta 2013 je bil tudi član nadzornega sveta GB), očitki pa se nanašajo na sporni opcijski nakup slabih petih odstotkov delnic Abanke.
Tožilstvo jim očita domnevno zlorabo položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti v sostorilstvu in pomoč pri tem dejanju. Za očitano kaznivo dejanje je zagroženo od enega do osmih let zapora.
Kriminalisti, ki so svoje ugotovitve strnili v kazenski ovadbi marca lani, so ugotovili, da sta dva vodilna iz banke domnevno z zlorabo položaja junija 2009 družbi BPT odobrila najprej več kot 18 milijonov evrov posojila. »Ta družba je financirala nakup več sto tisoč delnic druge banke in s to isto družbo, kreditojemalko, še isti dan sklenila opcijsko pogodbo, ki ji je omogočala poznejši odkup teh delnic,« so svoje ugotovitve predstavili kriminalisti. Gre za nakup 342.189 delnic Abanke Vipa.
Preplačane parkirane delnice
Po neuradnih informacijah Trčkovi upravi očitajo, da si je s tem neupravičeno zagotovila možnost, da delnice Abanke pozneje brez kakršnegakoli tveganja odkupi GB. »Banka sama za tak nakup še ni imela dovoljenja Banke Slovenije, niti ni bilo takrat gotovo, da bi ga sploh lahko dobila,« so pojasnili na policiji. Za dovoljenje je GB zaprosila šele konec leta 2009, delnice Abanke pa je odkupila sredi leta 2011, ko je bila cena delnic tako nizka, da je GB utrpela za več kot deset milijonov evrov škode, hkrati pa naj bi si bila družba BPT s parkiranjem pridobila več kot 120.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Banka do konca leta 2009 po ugotovitvah preiskovalcev tudi ni opravila opcije nakupa delnic od družbe, s katero je imela sklenjeno pogodbo, zato sta osumljenca sklepala dodatke k opcijski pogodbi, »s katerimi je vodstveni organ banke spreminjal samo roke za izvedbo opcije, hkrati pa izvršilne cene delnic ni prilagajal njihovi tržni ceni, ki je medtem ves čas padala. Po juniju 2010 je dodatke k opcijski pogodbi podpisoval tudi tretji osumljenec.«
Preden sodišče odloči o tožilski zahtevi, mora preiskovalni sodnik zaslišati osumljence. Če bo po zaslišanju tožilski zahtevi ugodil, bo uvedel preiskavo, če pa se z zahtevo ne bo strinjal, bo o njej odločal zunajrazpravni senat sodišča.
Nekdanje vodstvo GB se je sicer znašlo v še dveh preiskavah v zvezi s tako imenovanimi obvodnimi posojili, namenjenimi Merkurju. Sodna preiskava je tako pravnomočno uvedena za tri osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja ter za štiri osebe zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, so nam potrdili na tožilstvu.