Tiskane izdaje
Ljubljana – Največje transnacionalke in zasebni investicijski skladi v svetu imajo približno sedem tisoč milijard dolarjev, ki bi jih lahko prav kmalu usmerili v nove investicije. V zadnjih petih letih so namreč bore malo vlagali, ker pa povpraševanje raste in so proizvodne zmogljivosti spet v glavnem zasedene, so mnogi ekonomski analitiki prepričani, da je pričakovati nov investicijski val.
Ob koncu lanskega leta je bila glavnina tega denarja – približno 5700 milijard – v lasti 5100 družb, vendar v to vsoto ni vštet denar bank in zavarovalnic.
The Telegraph je pred kratkim objavil, da imajo velikani v ZDA skupaj dva tisoč milijard dolarjev; natančneje Apple ima 140 milijard dolarjev neporabljenih sredstev, Microsoft 83 milijard, Google pa 59 milijard dolarjev rezerv.
Tudi farmacevtske družbe so v rezervnih skladih nakopičile precej denarja. Švedsko-britanska AstraZeneca, ki jo je letos že trikrat zaman snubil ameriški velikan Pfizer, ima denimo osem milijard dolarjev, rudniška giganta Anglo American 7,7 milijard, britansko-avstralski BHP Billiton pa 5,6 milijard.
Družbe, ki so v času globalne krize drastično zmanjšale vlaganja in zdaj sedijo na milijardah imajo seveda tri možnosti: da povečajo maso denarja za dividende, se lotijo novih naložb, ki jim zagotavljajo organsko rast, ali pa uresničijo kak prevzem.
Letos za 883 milijard prevzemov
In prav združevanja in prevzemi so spet v naglem porastu. V prvem letošnjem polletju jih je bilo vrednostno kar za 883,6 milijarde dolarjev oziroma za 127 odstotkov več kot v istem času lani. Mimogrede, Ameriški Burger King je pred kratkim oznanil, da namerava prevzeti kanadsko družbo Tim Hortons in s tem prevzemom bi nastala tretja največja veriga restavracij s hitro hrano na svetu.
Imela bi približno 18 tisoč restavracij v stotih državah, ki bi uresničile kakšnih 22 milijard dolarjev prihodkov na leto; obe družbi skupaj sta zdaj vredni približno 18 milijard dolarjev.
O poroki se pogovarjata tudi cementa velikana Holcim in Lafarge in, če do združitve pride, bo nastala največja družba za proizvodnjo cementa na svetu, ki bo imela predvidoma 44 milijard dolarjev prihodkov od prodaje na leto.
Internetna pionirja AOL in Yahoo sta menda že precej napredovala v pogajanjih o združitvi, medtem ko je ameriški proizvajalec medicinske opreme Medtronic, ki želi kupiti irsko družbo Covidien, pri tem naletel na težave; in sicer zaradi novosti v davčni zakonodaji doma, tako, da zdaj menda potekajo tiha pogajanja o spremembi pogodbe.
Drugačna geografska slika
Ti in drugi prevzemi na Zahodu dobijo v javnosti sicer več publicitete, a se geografska slika zdajšnjih prevzemov vendarle precej razlikuje od one iz let prevzemnega buma, ko so veliko večino največjih prevzemov v svetu uresničile transnacionalke s sedežem v razvitih državah.
Letošnjih prevzemov ekonomski analitiki sicer še niso sistematično analizirali, a lani je bilo med 20 največjimi prevzemniki 12 transnacionalk iz gospodarstev v razvoju in tranziciji. Enega največjih prevzemov je na primer uresničil kitajski gigant na področju mesne industrije Shuanghui, ki je prevzel ameriški Smithfield Foods.
Projekcije napovedujejo rast
Analitiki v Unctadu (Konfrenca ZN za trgovino in razvoj), ki najpodrobneje spremljajo in analizirajo tuje investicije v svetu, napovedujejo nadaljnjo rast tujih neposrednih vlaganj. Po projekcijah Ženevskih analitikov bo letos njihova skupna vrednost približno 1600 milijard dolarjev, prihodnje leto 1750 milijard, leta 2016 pa 1850 milijard, kar bi bilo blizu povprečja pred krizo.
Glavnino teh naložb bodo predvidoma še naprej uresničevali investitorji iz razvitega dela sveta, ki imajo zdaj 61-odstotni delež v izhodnih neposrednih naložbah v svetu.
Sicer pa Unctadovi analitiki tudi predvidevajo, da se bo leta 2016 v geografskem smislu spet nekoliko spremenil trend. Pričakujejo, namreč da bo glavnina naložb spet uresničenih v razvitih državah, a naj bi države v razvoju kljub temu ohranile konstanten priliv. Delež razvitih držav v tokovih tujih neposrednih vlaganj je namreč še vedno zgodovinsko nizek, saj je bil lani za dobro polovico (57 odstotkov) nižji, kot denimo leta 2007, ko je bil najvišji.
