Tiskane izdaje
Portorož – V prihodnjih nekaj letih bo največ dogajanja na nepremičninskem področju posledica bančnih prodaj slabih terjatev, je na včerajšnjem nepremičninskem razvojnem forumu v organizaciji Planeta GV napovedal Matjaž Filipič iz enega največjih svetovalnih podjetij v nekdanji skupni državi, KF Finance.
V preteklosti tuji investitorji niso kazali zanimanja za naložbe v nepremičnine pri nas, saj je bila ponudba zanje premajhna. S prodajami slabih terjatev, ki so ponavadi zavarovane z nepremičninami, pa se bo to spremenilo in pričakovati je, da se bo to zgodilo zelo kmalu. Kot je pojasnil Filipič, veliki finančni skladi, ki želijo vlagati v regiji, sami izpostavljajo, da se bodo v naslednjih dveh letih ozirali predvsem po priložnostih v Romuniji in Sloveniji. To bo predramilo nepremičninski trg pri nas, saj se bodo lažje dogovarjali, bolj bodo operativni, ker bodo v primerjavi z bankami manj regulirani.
Kot pričakuje Filipič, bodo skladi na začetku kupovali nepremičnine, v katerih imajo sedanji lastniki že najemnike ter z njimi sklenjene dolgoročne najemne pogodbe. Namen skladov je ustvariti donos svojim vlagateljem in ne upravljati objektov, je dejal Filipič in dodal, da zato ponavadi skupaj z vlagateljem na trg vstopi tudi upravljavec.
»Upravljavec oceni, tudi na podlagi zasedenosti hotela, kako bo lahko posloval, kakšno maržo bo imel.Približno polovico marže lahko nameni za najemnino lastniku, torej nepremičninskemu skladu, ta pa za svoje vlagatelje zahteva določen donos in na podlagi teh podatkov se odloči, koliko bo ponudil za nakup neke nepremičnine,« je na primeru hotelov pojasnil, kako se bo najverjetneje določala cena, po kateri bodo prodane nepremičnine iz slabih terjatev.
Kakovostnih stanovanj na trgu skoraj ni več
Glede na napovedi domačih trgovcev in nekaterih investitorjev o prodaji trgovskih centrov, ki so zdaj v veliki večini in v nasprotju s prakso v tujini, v njihovi lasti, lahko prihod skladov pričakujemo tudi v tem segmentu. Podjetja se tudi v Sloveniji čedalje pogosteje odločajo za najem poslovnih prostorov, hkrati pa je na trgu vedno več praznih pisarn.
Večji najemniki, ki so multinacionalke, racionalizirajo svoje poslovanje, bolj kot pred krizo preverjajo, kaj se jim splača in sedeže selijo v okoliška mesta, recimo v Zagreb ali Budimpešto. Eden od razlogov, da svoje logistične centre multinacionalke raje postavljajo v nam sosednjih državah, pa so gotovo cene zemljišč.
Te so po Filipičevem prepričanju in za razliko od drugih vrst nepremičnin še vedno visoke in pričakuje znižanje. Na področju stanovanjskih nepremičnin je že mogoče občutiti posledice gradbene neaktivnosti, saj je na trgu že zelo malo kakovostnih enot za nakup. Cene za prodajljiva stanovanja, ki so se v krizi znižale od 20 do 30 odstotkov, so po oceni KF Financ dosegle dno. Pritisk na najemna stanovanja raste in pričakovati je postopno zviševanje najemnin.
