Turčije je »pristala« v špekulativnem razredu

V zadnjem tednu so bili donosi na obvezniških trgih precej mešani. Med desetletnimi obveznicami držav v evroobmočju se je zahtevana donosnost najbolj zmanjšala grškim (okoli 15 bazičnih točk), medtem ko so na nespremenjenih ravneh ostale španske in italijanske. Tudi portugalske so upadle okrog petih bazičnih točk. Varnejše obveznice Nemčije so, recimo, zabeležile upad za dobri dve bazični točki.

Razlike med zahtevanimi donosnostmi med državnimi in podjetniškimi obveznicami z investicijsko bonitetno oceno, merjenimi skozi indekse portala Bloomberg, so se v tem obdobju nekoliko zvišale, saj so zahtevane donosnosti prvih povprečno močneje upadle. Podobno velja tudi za razliko v zahtevanih donosnosti med evropskimi podjetniškimi s špekulativno bonitetno oceno in tistimi s investicijsko.

Če pogledamo širše, opazimo nadpovprečen porast zahtevanih donosnosti državnih obveznic Turčije, ki so se jim zgolj na prvi trgovalni dan po objavi znižanja bonitetne ocene pri bonitetni hiši Moody's, ki jih je preložila iz investicijskega v špekulativni bonitetni razred, na desetletnem delu in v lokalni valuti zvišale za okoli 30 bazičnih točk. Glavna razloga za to sta nadpovprečna odvisnost Turčije od zunanjega financiranja in s tem povezanimi povišanimi tveganji (tudi zaradi novih geopolitičnih razmer po spodletelem državnem udaru) ter slabljenje njenega kreditnega položaja. Na splošno pa so na volatilnost finančnih trgov vplivale različne novice v zvezi s stanjem ter morebitnim reševanjem največje nemške banke Deutsche Bank. Čeprav so prvotne novice nakazovale nepripravljenost na državno reševanje, je glede na potencialne nepredstavljive posledice težko verjeti, da bi po vseh mukotrpnih prizadevanjih, da se finančni sistem globalno uredi, tega potisnili v morda še večjo negotovost kot v prejšnji globalno-finančni krizi.