Ukrep neprimeren za tako majhno ekonomijo

V nekaterih pokojninskih družbah opozarjajo na negotovost, ki bi jo povzročilo »rezanje« podrejenih bančnih obveznic

Objavljeno
09. oktober 2013 11.51
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana - "Gre za spreminjanje pogojev investiranja za nazaj, gre za sistemski poseg države, ki ga ni mogel predvideti noben poučen vlagatelj, saj bodo porezane podrejene obveznice skoraj vseh domačih bank," pravi Karmen Dietner iz Pokojninske družbe A. V Prvi osebni zavarovalnici pa napovedujejo, da se bodo verjetno posamezni vlagatelji zaradi takšnega posega odločali za tožbo proti državi.

Prva osebna zavarovalnica ima med svojimi naložbami do 3 odstotke obveznic, ki bi lahko bile pod udarom napovedanih konverzij, a zagotavljajo, da "je tveganje zaradi visoke stopnje razpršenosti zaradi teh naložb majhno." Karmen Dietmar iz Pokojninske družbe A je odgovorila, da seveda tudi v njihovi družbi imajo "kot dolgoročni investitor tudi nekaj podrejenih obveznic domačih bank, ki so ob izdajah le teh, izkazovale bilance z dobičkom."

Toda pri Pokojninski družbi A poudarjajo, da gre za spreminjanje pogojev za nazaj in ob tem spomnijo: "Ko smo v naši industriji želeli spremeniti pogoje dviga privarčevanih sredstev z ZPIZ2, je bil edini argument, da ni retroaktivnega poseganja v pravice zavarovancev."

Napovedujejo tožbe proti državi


V Prvi osebni zavarovalnici menijo, da zaradi različne narave posameznih tovrstnih papirjev, doslej omenjeni postopki reševanja v vseh primerih preprosto niso možni. Maja Ivandič, vodja tržnega komuniciranja pri Prvi osebni zavarovalnici: "V primeru, da bi država izvedla postopke, ki so v nasprotju z zavezami, sprejetimi ob izdaji vrednostnih papirjev, je zelo verjetno, da se bodo posamezni vlagatelji odločali za tožbe proti državi. Izkušnje s podobnimi primeri v tujini kažejo, da vlagatelji takšne tožbe tudi dobivajo."

Evropski komisiji naj se dokaže, da smo izjema


V Pokojninski družbi A opozarjajo: "Ker rez podrejenih obveznic nikakor ne pomeni rešitve za bančni sistem, govorimo o približno 300 milijonih evrov, bi bil pa vpliv takšnega ukrepa na zaupanje vlagateljev veliko večji problm. Predlagamo, da se izkoristi 45. člen sporočila o bančništvu Evropske komisije, ki omogoča izjeme in se jim dokaže, da ta ukrep ni primeren za tako majhno ekonomijo, kakor je slovenska." Tako pri Pokojninski družbi A predlagajo, da bi lahko lastnikom teh obveznic ponudili nove obveznice, nižjo obrestno mero, daljši rok poplačila, tudi delni diskont. Za to pa bi dobili zaupanje institucionalnih vlagateljev, kar seveda vpliva na varčevanje v depozitih in drugih naložbah teh bank.

Veliki institucionalci čakajo

Drugače menijo pri Modri zavarovalnici. Vesna Razpotnik, izvršna direktorica sektorja za razvoj, trženje in izvajanje zavarovanj pri Modri zavarovalnici odgovarja, da je pomembno je slediti normam na ravni EU, ki so jasno določene v smernciah EU, sprejetih junija letos." Sicer pa se pri večjih institucionalnih vlagateljih izogibajo jasno oblikovanim pomislekom in alternativnih predlogov (še) nimajo, ampak odgovarjajo, da "spremljajo predloge sprememb relevatne zakonodaje in bodo stališča in ocene imeli šele potem, ko bodo spremembe tudi sprejete. Tako pravijo pri Zavarovalnici Triglav, kjer tudi tega, koliko teh papirjev imajo, javnosti ne želijo razkriti; sklicujejo se na objave na Seonetu in v svojih medletnih in polletnih sporočilih.

Tudi na vprašanje o posledicah, ki bi jih prinesla konverzija podrejenih obveznic, odgovarjajo "seonetovsko", a predlogov za rešitev problema nimajo. Predlaganih obvezniških rezov ne komentirajo niti pri KD Group, saj podobno kot pri Triglavu, dokler "se ne bomo seznanili z njihovo končno vsebino. Sicer pa znaša njihova izpsotavljenost do slovenskih bank 5,4 milijona evrov, potem ko je njihova izpostavoljenost do Probanke in Factor banke visoka 9,1 milijon evrov.

Komentarjev so se vzdržali tudi pri Pozavarovalnici Sava, skupaj je njihova izpostavljenost slovenskim podrejenim bančnim obveznicam bila na zadnji dan leta 2012 visoka 8,7 milijona evrov. Kakor so pojasnili v pozavarovalnici, so za 1,8 milijona evrov vredno izpostavljenost v Factor banki že opravili oslabitev.


Modra zavarovalnica se predlaganih ukrepov (konverzije obveznic) ne boji in "načrtovani ukrepi ne bodo bistveno vplivali na (njeno) poslovanje. Imajo 0,5 odstotka vseh sredstev v upravljanju podrejenih slovenskih bančnih obveznic. Kakor pojasnjujejo, imajo med vsemi pomembnejšimi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja njihovi skaldi namanjšo relativno izpostavoljenost do podrejenih slovenskih bančnih obveznic.

Vesna Razpotnik, izvršna direktorica sektorja za razvoj, trženje in izvajanje zavarovanj pri Modri zavarovalnici: Pomembno je slediti normam na ravni EU, ki so jasno določene v smernciah EU, sprejetih junija letos."