Tiskane izdaje
Ljubljana - Leto 2015 je Evropsko leto za razvoj in v okviru tega Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, izvaja projekt skladnost politik - pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja. Ker Evropska unija razvojne pomoči daje že od daljnega leta 1957, je seveda toliko bolj pomembno, da se te pomoči tudi pozitivno odražajo, ne pa, da se zaradi nekih drugih ureditev njihovi dobri nameni včasih celo onemogočajo. Tak primer je na primer izvozna kmetijska politika, ki ima pogosto premalo ali nič posluha za lokalno kmetijsko oskrbo, ali pa jo celo onemogoča, je dejala Gaja Brecelj, vodja omenjenga projekta pri Umanoteri. Neskladnost politik predstavljajo tudi aktualni veliki prostot rgovinski sporazumi kot je na primer TTIP.
Izkoreniniti revščino
Glavni cilj razvojne politike Evropske unije je zmanjšanje in izkoreninjenje revščine na svetu, hkrati pa tudi varovnaje človekovih pravic, enakosti spolov in seveda tudi okoljskih in podnebnih, lahko bi rekli pravic; torej spopadanja z izzivi, ki jih prinašajo. Tudi Slovenija sodi med države donatorke razvojne pomoči, ki jo daje že od leta 2004, zlasti na območje Zahodnega Balkan.
Ker se letos končuje pobuda Združenih narodovo Razvojni cilji tisočeltja, je že na vrsti razprava o oblikovanju nove razvojne agende. Tudi v Agendi po letu 2015 bo med glavnimi razvojnimi colji - izkoreninjenje revščine, vključujoči trajnostni razvoj, varstvo temeljnih pravic in vrednot, kar vse je temelj za miroljubno in pravično družbo.
Dobro za vse- zase, za skupnost in za planet
Naše skupnostne prakse delujejo po načelu "razmišljaj globalno - deluj lokalno", pomembno pa je njihovo vodilo, "dobro za vse - zase, za skupnost in za planet". Seveda se s projekti, ki so odgovor na potrebe in probleme lokalnega okolja, lahko vzpostavljajo skupnosti, ki pri njih sodelujejo in tudi soodločajo. Pri tem je pomembno tudi, da nastajajo in rastejo od spodaj navzgor, je dejala Gaja Brecelj.
Pogosto se tako porodijo posebne družbene inovacije, s katerimi te skupnosti varujejo in ohranjajo okolje in seveda omogočajo tudi suvereno ravnanje z viri v prihodnosti. Hkrati so ali so vsaj blizu krožnemu gospodarstvu, oziroma temu, da zasluženi denar ne odteka k zunanjim ali celo tujim podjetjem. Kot je dejala Renata Karba iz fundacije, je veliko teh skupnosti nastalo zato, ker so ljudje ugotovili, da je njihova skupnost mrtva. Kot izjemno dobro prakso, ki je tudi tehnološko zelo inventivna pa je omenila MSoro, ki izdeluje okna, seveda iz slovenskega lesa, s posebnimi tehnolškimi rešitvami, s sodeolovanjem fakultet, delujejo pa tudi po principu zadruge.
Skupnosti kot zgled
Za skupnosti, ki se vzpostavljajo prek teh praks, je pomembno, da so vključujoče, ne glede na različne sposobnosti posameznika, saj so zanje pomembne poleg vidnih tudi nevidne vezi, ki skupnost krepijo. Te prakse in skupnosti pa lahko vplivajo tudi navzven in so lahko tudi za manj razvite države dober zgled.
