Umar izboljšal gospodarsko napoved

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je izboljšal gospodarsko napoved za letos in prihodnje leto. Predvideva namreč, da bo gospodarska rast letos znašala 2,7 odstotka, v letih 2016 in 2017 pa 2,3 odstotka.

Umar je v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj rast za letos in prihodnje leto izboljšal za 0,3 odstotne točke, za leto 2017 pa za 0,2 odstotne točke.

Do konca letošnjega leta v uradu pričakujejo nadaljevanje rasti izvoza in zasebne potrošnje ter, zaradi pospešenega črpanja evropskih sredstev, ponovno nekoliko večji obseg državnih investicij kot v prvi polovici leta. Državna potrošnja bo znova beležila skromni padec, ki bo izhajal iz restriktivnosti pri zaposlovanju in racionalizacije izdatkov za blago in storitve.

»Nekoliko nižja letošnja rast bruto domačega proizvoda v primerjavi s preteklim letom bo predvsem posledica nižjega prispevka menjave s tujino, saj bo rast izvoza nekoliko nižja, rast uvoza, ki sledi višji domači potrošnji, pa se bo okrepila,« je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle.

Izvoz in zasebna potrošnja gonilo v 2016

Tudi prihodnje letos bosta ključna dejavnika rasti izvoz in zasebna potrošnja, slednji še  nekoliko bolj kot letos. Na rast izvoza bo poleg izboljšanja konkurenčnosti vplivala tudi višja rast tujega povpraševanja. Na krepitev rasti zasebne potrošnje bodo vplivali nadaljnja rast razpoložljivega dohodka ob izboljševanju razmer na trgu dela in ugodni kazalniki zaupanja potrošnikov.

»Državne investicije bodo zaradi manjšega črpanja ob prehodu na finančno perspektivo 2014−2020 nekoliko nižje kot letos. Na drugi strani pa v razmerah nadaljnje rasti izvoza in domačega povpraševanja pričakujemo postopno pospešitev rasti zasebnih investicij. Njihovo financiranje bodo predvidoma omogočali višji dobički v zasebnem sektorju, izboljšanje kazalnikov zadolženosti in predviden lažji dostop do finančnih virov,« so navedli v Umarju.

V povezavi s povečanjem trgovanja z nepremičninami, boljšim dohodkovnim položajem gospodinjstev in oživljanjem stanovanjskih kreditov se bo ustavilo tudi padanje stanovanjskih investicij. Državna potrošnja se bo še realno zniževala, kar bo posledica krčenja izdatkov v okviru ukrepov za racionalizacijo javnega sektorja in centralizacijo javnega naročanja.

2017: krepitev zasebnih investicij

Gospodarska rast v letu 2017 bo podobna kot prihodnje leto. Ob izvozu in zasebni potrošnji bo k temu ponovno pomembneje prispevala investicijska potrošnja, predvsem zaradi krepitve zasebnih investicij. Prispevek domače potrošnje k rasti BDP bo tako občutno višji, s tem povezan relativno višji uvoz potrošnih in investicijskih dobrin pa bo vplival na zmanjšanje prispevka menjave s tujino h gospodarski rasti.




Okrevanje na trgu dela

V prihodnjih dveh letih se bo nadaljevalo okrevanje na trgu dela. Povprečno število registriranih brezposelnih bo letos znašalo 113.200, kar je približno sedem tisoč manj kot lani, prihodnje leto 108.600 in leta 2017 102.200. Na Umarju domnevajo, da bodo podjetja še naprej izkoriščala fleksibilnejše oblike zaposlovanja, kar se bo pokazalo pri ohranjanju relativno visokega števila zaposlenih prek agencij za posredovanje dela. »Na upočasnitev rasti zaposlenosti v prihodnjih dveh letih pa bodo vplivala tudi demografska gibanja, saj se bo pospešilo zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva zaradi hitrejšega povečevanja števila starejših prebivalcev,« je poudaril Vasle.

Rast plač bo v prihodnjih dveh letih umirjena. V zasebnem sektorju jo bodo zaznamovale težnje po stroškovni učinkovitosti, v javnem pa so osnova za napoved pogajalska izhodišča vlade, tako da bo rast plač v letu 2016 posledica izplačila zadržanih napredovanj iz zadnjih let.




Brez vseh ukrepov za javnofinančno konsolidacijo

Katera so tveganja, ki jih naštevajo analitiki na Umarju?

Obstaja negotovost glede rasti razvijajočih se gospodarstev. Nadaljnje zmanjšanje obsega svetovne trgovine bi lahko upočasnilo gospodarsko okrevanje pomembnejših trgovinskih partneric Slovenije in vplivalo na stabilnost finančnih trgov.

Tveganje v Sloveniji še vedno predstavlja proces konsolidacije javnih financ. Za tega je namreč določen okvir, ne pa tudi vsi ukrepi, s katerimi naj bi dosegli znižanje javnofinančnega primanjkljaja.

Možnosti za višjo rast investicij

Po drugi strani pa se ustvarja možnost za boljše gospodarske rezultate zaradi razdolževanja podjetij in izboljševanja stanja v bančnem sistemu. To ustvarja okolje, v katerem bi bila rast investicij lahko višja, kot jo v osrednjem scenariju predvideva Umar.