Tiskane izdaje
Ljubljana – Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je letošnjo napoved gospodarske rasti zvišal na 3,6 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več od jesenske napovedi, ko je urad napovedal 2,9-odstotno rast BDP. Lani je bila gospodarska rast 2,5-odstotna.
Pospešitev rasti BDP bo predvsem posledica dinamike državnih investicij, ki so lani močno upadle, in višje rasti potrošnje gospodinjstev.
Za prihodnje leto Umar napoveduje 3,2-odstotno rast BDP, za 2019 pa 2,6-odstotno. Februarja je napoved za Slovenijo popravila navzgor evropska komisija, ta teden pa tudi Mednarodni denarni sklad, oba na tri odstotke.
Ključno gonilo rasti ostajata izvoz in zasebna potrošnja. Poleg rasti tujega povpraševanja bo izvoz še naprej spodbujalo ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja menjalnega sektorja.
Izvoz se bo po napovedih Umarja letos povečal za šest odstotkov, prihodnje leto pa za 5,1 odstotka. Zasebna potrošnja bo večja za 3,5 odstotka, prihodnje leto za 2,7 odstotka.
»Ob rasti vseh ključnih komponent razpoložljivega dohodka in visokem optimizmu potrošnikov letos tako pričakujemo okrepitev trošenja gospodinjstev. Pozitivna gibanja se bodo nadaljevala tudi prihodnje leto,« napovedujejo pri Umarju.
Zmanjševanje brezposelnosti
»Ob nadaljnji krepitvi gospodarske rasti letos ponovno pričakujemo več kot dvoodstotno rast zaposlenosti, število brezposelnih se bo v povprečju leta znižalo na 90.000,« pravijo pri Umarju.
Po napovedih analitikov se bo letos registrirana brezposelnost z lanskih 11,2 odstotka znižala na 9,7 odstotka. Prav tako naj bi se po napovedih analitikov zniževala v prihodnjih dveh letih, in sicer v 2018 na 9,1 odstotka in v 2019 na 8,5 odstotka.
Na razmere na trgu dela pa bodo v vse večji meri vplivale demografske spremembe, zlasti zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva (med 20. in 64. letom starosti).
Umar za letos in prihodnje leto pričakuje nadaljnjo rast povprečne plače. »Pospešitev nominalne rasti povprečne bruto plače v zasebnem sektorju bo izhajala iz višje gospodarske rasti in nadaljnjega znižanja brezposelnosti. Kljub temu ocenjujemo, da bo težnja po ohranjanju konkurenčnega položaja še naprej pomembno vplivala na oblikovanje plač v zasebnem sektorju (zlasti menjalnem), tako da bo njihova rast ostala skladna s produktivnostjo. V sektorju država bo višja rast kot lani posledica sprostitve napredovanj in plačne lestvice ter dogovorjenih povišanj,« navajajo.
Ob rasti povpraševanja in ugodnih pogojih za investiranje pri Umarju pričakujejo nadaljnjo rast investicij v opremo in stroje, ob oživljanju trga nepremičnin pa postopno višje stanovanjske investicije.
Glede na vladni načrt črpanja EU sredstev iz nove finančne perspektive se bodo po lanskem občutnem znižanju znova povečale državne investicije, kar bo ključna sprememba v skupni investicijski aktivnosti, ki se bo letos povečala. Nadaljevala se bo tudi rast državne potrošnje, a bo nižja kot v predhodnih dveh letih.
Krepitev inflacije
Pri Umarju še napovedujejo, da se bo inflacija letos okrepila na okrog dva odstotka zlasti zaradi cen energentov, ki bodo občutno višje kot lani, potem ko so se daljše obdobje zniževale. »Ob postopni krepitvi osnovne inflacije (ki ne upošteva spremembe cen hrane in energentov), predvsem zaradi rasti cen storitev, se bo rast cen na podobni ravni ohranila tudi prihodnje leto. Rast cen neenergetskega blaga pa bo zmernejša in bolj postopna.«
Negativna mednarodna tveganja
Tveganja iz mednarodnega okolja so povezana predvsem z visoko ravnjo politične negotovosti, ki se nanaša predvsem na nadaljnji okvir delovanja EU, v povezavi z brexitom in izidi volitev v nekaterih pomembnih trgovinskih partnericah, ter na ukrepe nove administracije v ZDA.
V domačem okolju so tveganja povezana predvsem z dinamiko javnih investicij, možnost za še višjo rast pa je povezana z zasebnimi investicijami in potrošnjo gospodinjstev, pravijo pri Umarju.
