Vse napovedi poudarjajo, da bosta ključna dejavnika gospodarskega okrevanja ostala izvoz in ob nadaljnjem okrevanju na trgu dela zasebna potrošnja, so še zapisali.
Nekoliko nižja rast bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu bo posledica zmanjšanja javnih investicij ob prehodu na evropsko finančno perspektivo 2014−2020. »Sicer majhne razlike med napovedmi za prihodnje leto pa so predvsem posledica različnih predpostavk glede intenzivnosti rasti izvoza in državne potrošnje,« so še dodali v komentarju napovedi.
Po jesenskih napovedih iz Bruslja bo Slovenija letos imela 2,6-odstotno rast, v prihodnjem letu bo ta 1,9-odstotna, nato pa se bo v letu 2017 znova okrepila na 2,5 odstotka.
H gospodarskemu okrevanju v Sloveniji prispevata zlasti povečanje izvoza in domačega povpraševanja. Tudi javne finance se bodo postopoma izboljševale zaradi boljše makroekonomske perspektive, še ugotavlja komisija.
Javnofinančni primanjkljaj bo po bruseljski napovedi letos 2,9-odstoten, prihodnje leto 2,4-odstoten, leta 2017 pa dvoodstoten.













