Upravljalci za omejitev minimalne vrednosti portfelja na trgovalnem računu

Ljubljana - Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo začel veljati v petek, bo čez približno eno leto ukinil registrske račune pri KDD. Ker določa, da letni strošek tega računa za fizično osebo ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem, upravljalci razmišljajo o pogojevanju za njegovo odprtje.

DZ je skušal stroške za finančno najbolj ranljivo skupino imenikov omiliti, zato je sprejel omejitev za letni strošek trgovalnega računa za fizične osebe. Poleg tega člani KDD razen stroškov, določenih s tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.

S tem ne soglašajo člani Združenje članov borze vrednostnih papirjev - GIZ, to so banke z dovoljenjem za opravljanje storitev in poslov z vrednostnimi papirji ter borznoposredniške družbe. Menijo namreč, da je »ta omejitev v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva«.

Zato napovedujejo, da bodo morali prilagoditi poslovanje. »To lahko pomeni, da bomo izvajanje storitve prisiljeni omejiti z minimalno vrednostjo portfelja na posameznem računu,« so izpostavili. Podporo imajo tudi s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Ljubljanske borze in KDD, so zapisali.

Registrski računi so bili vzpostavljeni po procesu lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, večina imetnikov pa s premoženjem na njih ne trguje. Zakon jih bo za pravne osebe ukinil do konca septembra prihodnje leto, za fizične osebe pa do začetka leta 2017, piše STA.

Fizične osebe lahko premoženje z registrskega računa prenesejo na trgovalni račun pri borznoposredniških družbah ali bankah. To bo povezano s stroški, saj te za odprte in stroške vodenja računa ter za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunajo v povprečju med 27 in 35 evri na leto.

Posameznik se lahko odloči, da bo leta 2017 premoženje z registrskega računa prenesel na opustitveni račun pri KDD. To pomeni, da se bo vrednostnim papirjem brezplačno odpovedal, do njih pa lahko nato proti plačilu pride tisti, ki bo to prvi sporočil KDD.

Če imetnik registrskega računa ne bo storil ničesar, bo ta prešel na sodišče oz. na t.i. sodni depozit. Tam bo čakal pet let, za obstoj sodnega depozita pa bo treba plačevati sodno takso. Te ne bo treba plačevati tisti fizični osebi, ki na tem računu ne bo imela za več kot 100 evrov vrednosti delnic, če nobena od njih ni uvrščena na borzo in od katere od 2014 ni prejela nobenega izplačila.