Tiskane izdaje
Ljubljana − Danes je začela veljati nova evropska uredba o omejitvi medbančnih provizij za plačila z debetnimi in kreditnimi karticami. Za plačila z debetnimi karticami bo od 9. decembra, ko bodo banke morale začeti uporabljati uredbo, provizija največ 0,2 odstotka vrednosti transakcije, kadar bo potrošnik uporabil kreditno kartico, pa največ 0,3 odstotka.
V Evropski komisiji ugotavljajo, da so te provizije po državah zelo različne: dosegajo od 0,1 do več kot 1,5 odstotka vrednosti posamezne transakcije, v Sloveniji pa so bile lani med 0,8 in 1,2 odstotkoma med najvišjimi. To med drugim zavira učinkovitost enotnega evropskega trga za kartična plačila, zmanjšuje konkurenčnost predvsem nacionalnih kartičnih shem, tudi zavira inovacije. Tako je že leta 2013 predlagala enotno ureditev na ravni EU, ki je bila dokončno potrjena maja.
Skriti stroški za potrošniške kartice naj bi se s tem zmanjšali za šest milijard evrov na leto. Uredba bo prinesla tudi več svobodne izbire prodajalcem na drobno, še navajajo v komisiji, izboljšala bo preglednost za kartične transakcije ter spodbudila inovacije na področju plačilnih tehnologij.
V komisiji ocenjujejo, da so trgovci, ki so dejanski plačnik teh medbančnih provizij, v letu 2011 za sprejemanje kartic odšteli devet milijard evrov, strošek pa prelili v cene izdelkov. To je težava, saj so na koncu dražje izdelke plačevali tudi tisti, ki poslujejo z gotovino. Z omejitvijo provizij bo za trgovce sprejemanje kartic postalo bolj privlačno, še menijo v komisiji, pričakovan rezultat pa je tudi povečanje negotovinskega plačevanja.
V Zvezi potrošnikov so pred kratkim za Delo povedali, da podpirajo omejitev medbančnih provizij, saj to lahko občutno omeji stroške potrošnikov pri plačevanju s karticami. »Kljub temu pa je to le prvi korak. Za konkurenčni plačilni trg ter kakovostno, varno in cenovno ugodno ponudbo plačilnih storitev v EU bo treba še veliko storiti,« pravijo.
V kartičnih shemah – nova ureditev velja predvsem za kartice MasterCard in Visa, ne pa za American Express in Diners – in na bankah so do novih pravil skeptični. Dvomijo, da se bodo prihranki trgovcev odrazili v nižjih cenah v trgovinah, nasprotno od pričakovanj komisije bodo manjši prihodki od provizij vsaj nekoliko zavrli razvoj novih možnosti plačevanja, še pravijo v kartičnih shemah in v bankah. Še več, nova pravila bi lahko celo podražila uporabo kartic za končnega potrošnika. Tako se je pokazalo v nkaterih državah, kjer so takšne ukrepe že sprejeli, zmanjšala se je tudi uporaba plačilnih kartic.
V intervjuju za Delo je glavni direktor Vise Europe Nicolas Huss dejal: »Ker smo bili tako uspešni pri grajenju plačilne infrastrukture in ker so transakcije za plačnike tako enostavne in poceni, vsi mislijo, da bi morala biti plačila zastonj – kot so na primer ceste. Ampak za njihovo uporabo plačaš, ko plačuješ davke. S tem se vzdržujejo, da so varne.
Imamo najcenejši plačilni sistem in verjamem, da je tudi najbolj varen – tak je, ker smo kartičarji in banke investirali, uvedli smo kodo PIN, čip itn. Vse je dobro delovalo, bili smo inovativni. Kar se bo zgodilo, mislim, da ni pravično do držav, v katerih še gradijo infrastrukturo, in to je tudi v Sloveniji. V razvitih državah so medbančna nadomestila že na stopnjah, ki jih bo z Uredbo omejila evropska komisija. Posledice bodo čutili v nekaterih državah bolj kot v drugih in nastale bodo velike razlike med njimi. In to me skrbi, predvsem zaradi varnosti.
Če pogledamo zgodovinsko, smo bili mi, ponudniki kartic in banke tisti, ki smo inovirali, trgovci niso bili zelo inovativni, bodo pa zdaj veliko prihranili. Pri čemer ni jasne zaveze, da se bodo prihranki prelil do končnega potrošnika. Na drugi strani bodo tisti, ki so veliko vložili v inovacije in so poskrbeli za varnost, čutili posledice. Vprašanje je, ali bomo še (toliko) vlagali v to.«
