Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče naj bi danes obravnavalo ustavno pritožbo Banke Slovenije zoper odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je ta zasegla dokumentacijo centralne banke. Sodišče naj bi na njeno pobudo odločalo tudi o začetku presoje ustavnosti določenih členov zakona o kazenskem postopku.
Gre za odredbo, na podlagi katere so kriminalisti julija lani opravili obsežne hišne preiskave ter zasegli elektronske in druge dokumente osmih fizičnih oseb in Banke Slovenije. Znano je, da gre za preiskavo, v kateri so guverner Boštjan Jazbec ter Stanka Zadravec Caprirolo, Janez Fabijan in Tomaž Čemažar osumljeni zlorabe položaja v postopku sanacije bank. Prav to, da je, kot sumi policija, privedlo tudi do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Banka Slovenije ustavnim sodnikom po naših informacijah predlaga zadržanje omenjene odredbe, v nadaljevanju pa tudi njeno razveljavitev. V ustavni pritožbi navaja, da so ji bile s preiskovalnimi dejanji po tej odločbi kršene ustavne pravice, in sicer do sodnega varstva, pravnega nasledstva, varstva zasebnosti, nedotakljivosti stanovanja in tajnosti zaseženih gradiv.
Banka Slovenije navaja, da v predkazenskem postopku nima statusa osumljene osebe in torej tudi ne pravnih sredstev za spodbijanje preiskovalnih dejanj.
Razkrivanje zaupnih podatkov ECB
Nadalje ugotavlja, da v poslovnih prostorih, ki niso splošno dostopni javnosti, pravna oseba uživa ustavno pravico do zasebnosti, ta pa je v Banki Slovenije celo višja, saj razpolaga s podatki, ki so po različnih predpisih, opredeljeni kot zaupni. Pri tem opozarjajo, da je Banka Slovenije del evropskega sistema centralnih bank in da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje Evropske centralne banke (ECB). V primeru drugačnega mnenja ustavnim sodnikom svetujejo, da se obrnejo na evropsko sodišče.
Spomnimo, da je evropska komisija Sloveniji aprila poslala prvi opomin v okviru ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje zaradi lanskih kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije, kjer so zaplenili tudi dokumente ECB. Proti preiskavam je že protestirala tudi ECB.
Ker so kriminalisti v preiskavi z zasegom elektronskih naprav pridobili tudi zaupne podatke, ki se ne nanašajo na preiskavo, Banka Slovenije poudarja tudi neustavnost zakona o kazenskem postopku. Ta po njenih navedbah ne opredeljuje, kaj organi pregona smejo in česa ne smejo pregledovati v elektronski napravi, kadar so na njej zaupni podatki. Prav tako da ni nadzora nad tem.
Presoja v rokah policije
Navajajo še, da tudi v omenjeni sporni odredbi ni ustrezne opredelitve podatkov, ki se iščejo, ampak je to prepuščeno policistom. Zakon je po njihovem mnenju neustaven tudi zato, ker ne predvideva pravnega varstva za tretjo osebo, pri kateri se opravlja preiskava, čeprav ta oseba ni preiskovanka.
V Banki Slovenije še zatrjujejo, da so v postopku preiskave ves čas sodelovali s policijo in ji izročali zahtevano dokumentacijo, zato menijo, da je bil zaseg elektronskih naprav kot nujno preiskovalno dejanje nepotreben, saj da ni bilo nikakršnih razlogov, da bi šlo za dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlašati, ali povedano drugače, da preiskave ne bi bilo mogoče opraviti med kazenskim postopkom.
