Ustavno sodišče za podrejence hiti počasi

Malo verjetno je, da bo odločitev sprejeta do konca oktobra, ko se bo zamenjalo vodstvo sodišča.

Objavljeno
17. oktober 2016 16.20
Posodobljeno
17. oktober 2016 17.00
Nova Ljubljanska banka - NLB d.d.. Ljubljana, Slovenija 4.avgusta 2016. [Nova Ljubljanska banka - NLB d.d.,banke]
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Odločitev ustavnega sodišča o izbrisih bančnih delnic in podrejenih obveznic je vse bolj negotova. Ustavni sodniki bodo to v sredo ponovno obravnavali, a po mnenju poznavalcev je malo verjetno, da bodo odločitev sprejeli v sedanji sestavi – do konca oktobra.

Takrat se sedanjemu predsedniku Miroslavu Mozetiču izteče mandat. Ustavni sodniki so danes med sabo za novo predsednico izvolili Jadranko Sovdat, za podpredsednico pa Etelko Korpič-Horvat; obe bosta triletno funkcijo nastopili 31. oktobra. Mozetiča bo zamenjala Špelca Mežnar, Marto Klampfer, ki ji mandat poteče 20. novembra, pa Marko Šorli.

Prav te menjave pa bi lahko še zamaknile odločitev o tem, ali so določila zakona o bančništvu, ki je omogočil razlastitev prek 100.000 vlagateljev, skladna z ustavo ali ne. Predlagatelji na to kljub prednostni obravnavi čakajo že skoraj tri leta. To je zanje pomembno tudi zato, ker se sredi decembra iztečejo roki za vložitev odškodninskih tožb. Samo podrejenih finančnih instrumentov je bilo za 600 milijonov evrov.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je danes sklenila od Ekonomskega inštituta zahtevati študijo ekonomista o velikosti bančne luknje, ki so jo pri Veljku Boletu naročile oškodovane zavarovalnice in druge finančne institucije. Študija je menda pokazala, da smo za banke namenili preveč denarja in da so te prekapitalizirane, s čimer pa se Banka Slovenije ne strinja.