Tiskane izdaje
Ljubljana − Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bankam nalaga razkritje slabih posojil, ki so ostala v njihovih bilancah na dan prenosa na slabo banko.
Zahtevo po zdržanju so vložile Banka Slovenije, NLB, NKBM, Ocean orchids, Mercator, Vipap Videm Krško, Andrej Lasič in Vincenc Jamnik.
Ustavno sodišče je izvajanje novele zadržalo, ker bi z razkritjem podatkov o slabih kredtih v državnih bankah lahko nastale škodljive posledice, ki jih kasneje, če bi se določila novele izkazala za neustavna, ne bi bilo mogoče več popraviti. Banke bi namreč po zakonu v tem času na spletu objavile zaupne podatke o kreditnih neplačnikih.
NLB, NKBM in drugi pobudniki menijo, da novela ZDIJZ posega v kreditna razmerja, ki so bila sklenjena v času, ko so veljala za zaupna. Poleg tega je novela po njihovih navedbah neskladna z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude in z enakostjo pred zakonom, saj določenim subjektom omogoča opravljanje dejavnosti pod ugodnejšimi pogoji kot drugim ter bi lahko škodovala konkurenčnemu položaju državnih bank in njihovih strank.
BS se poleg tega zdi nesprejemljivo tudi razkritje celotnih kreditnih map, ki so bile prenesene na DUTB. »Razkite kreditne mape vsebujejo poslovne skrivnosti dolžnikov, kar zmanjšuje verjetnost njihovega uspešnega prestrukturiranja,« meni BS. Opozarja še, da bi objava kreditnih map pri bankah zaradi okrnjenosti varovanja zaupnih podatkov povzročila nezaupanje v slovenski bančni sistem in njegovo nekonkurenčnost v evropskem prostoru. Po oceni BS je šel zakonodajalec z zagotavljanjem transparentnosti predaleč.
