Tiskane izdaje
Sklep, naj računsko sodišče posebej pregleda pravilnost in smotrnost delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v primeru teh družb, so predlagali v NSi. Jernej Vrtovec je opozoril, da je pri njih v ravnanju DUTB po mnenju strokovne javnosti prišlo do neustreznih dejanj. "Ti so zgolj najodmevnejši, ki naj bi kazali na odmik DUTB od vloge, za katero je bila ustanovljena," je povzel.
Minister za finance Dušan Mramor je izpostavil, da je predlagani sklep nepotreben, saj je računsko sodišče po zakonu dolžno vsako leto revidirati delovanje DUTB. Enako so opozorili poslanci iz vrst koalicije, ki menijo, da se politika ne sme vmešavati v delovanje računskega sodišča niti DUTB. Tilen Božič (SMC) je dodal, da je treba sodišču prepustiti, da odloči, kaj bo v delovanju DUTB posebej preučilo, saj je za to pristojno in usposobljeno.
V SMC tako predlaganega sklepa po njegovih besedah ne bodo podprli, prav tako mu podporo odrekajo v SD. V DeSUS ga, kot je dejala Marija Antonija Kovačič (DeSUS), "v večini ne bodo podprli, saj je v nasprotju z načelom nevmešavanja politike v DUTB". Po prepričanju Jana Škobrneta (SD) morajo zagotavljati visoko stopnjo neodvisnosti delovanja DUTB: "Naloga politike je, da ukrepa, ko je potrebno, in da se umakne, ko je čas za umik."
Čeprav so v vseh poslanskih skupinah ocenili, da je delovanje DUTB pomembno, ker upravlja državno premoženje in je zato "poligon za različne interese", je bila opozicija ostra. Po njihovem mnenju je vlada zamenjala vodilna v DUTB brez ustrezne argumentacije. Plače so le vrh ledene gore nepravilnosti v DUTB, je dejal Matej T. Vatovec (ZL), kjer z NSi vlado pozivajo, naj zamenja celotno vodstvo DUTB. NSi se zavzema, da bo vlada nato razpisala mednarodni natečaj za ta mesta.
Pravi razlogi za zamenjavo dveh vodilnih v DUTB, Larsa Nyberga in Torbjörna Manssona, so po mnenju nekaterih iz opozicije omrežja in lobiji, ki pritiskajo iz ozadja. "Glede na prepletenost elit je nujno, da ključna vodstvena mesta v DUTB zasedejo tudi strokovnjaki iz tujine," je dejala Iva Dimic (NSi).
Tudi po besedah Andreja Širclja (SDS) bi morala politika zagotavljati neodvisnost DUTB. "A tujci, ki so na začetku poti DUTB zagotavljali neodvisnost, niso več zaželeni. Omrežja dejansko prevzemajo kadrovsko politiko v vladi in državnih institucijah," je dejal. Zakaj podaljševati delovanje DUTB in spreminjati cilj od maksimiziranja vrednosti prodaj za povrnitev davkoplačevalskega denarja k prestrukturiranju podjetij, če se v luči, kot je dejal, "kadrovskega cunamija", odpira možnost, da se bo premoženje z DUTB kar preneslo na Slovenski državni holding (SDH).
"Uspešnost DUTB je lakmusov test odločenosti in sposobnosti Slovenije iziti iz krize," je poudaril minister. Ta v veliko primerih nastopa kot upnik v insolvenčnih postopkih, kjer prvotni lastniki skupaj z menedžerji skušajo ostalim upnikom odvzeti čim več premoženja, da si vsaj delno poplačajo izgube. Če jim ob tem stoji ob strani še politika, na koncu največ izgubijo davkoplačevalci, je povzel. Ob tem je zagotovil, da "se vlada ni nikoli spuščala v posamezne primere v DUTB, vedno je delo analizirala s sistemskega vidika".
A NSi, ZL in nepovezane poslance moti konflikt interesov, ki ga imajo vodilni v DUTB v izpostavljenih primerih. V primeru T-2 jih skrbi, ali izvršni direktor DUTB Janez Škrubej, ki je v nekdanji službi lobiral, da bi tuje podjetje kupilo to družbo, danes res ni v konfliktu interesov. Sporno se jim zdi, da je začasni glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh hkrati predsednik uprave ugašajoče Probanke. A, kot jim je pojasnil Mramor, je ta s čela banke odstopil pred tem imenovanjem.
DUTB je z družbo T-2 v sodnem sporu, ker je kot upnik predlagala njen stečaj, čeprav ta trdi, da je dobičkonosna, solventna in likvidna. Mramor je danes poslance podučil, da je podjetje lahko dobičkonosno, a ni solventno. Škrubejevega konflikta interesov ne vidi, ker bo prodajo T-2 v stečaju vodil stečajni upravitelj, in ne DUTB.
DUTB je s Savo v sodnem sporu glede vzdržnosti njenega načrta za prestrukturiranje in tega, ali ji lahko zapleni odvisno družbo Sava Turizem ali ne. DUTB tudi z novim vodstvom z njo nadaljuje spor, saj je pred dnevi na sodišču sprožila postopek za pridobitev možnosti, da odpokliče vodilne. Medtem se čaka na poteze države, za katero je Sava zaradi lastništva Save Turizma pomembna naložba, SDH in Kad pa sta začela preverjati možnosti za odkup terjatev in obveznic od DUTB ter za prestrukturiranje Save.
Z Avtotehno pa je DUTB v sporu, ker je kot največji upnik zanjo sprožila prisilno poravnavo, potem ko je - za to družbo nepričakovano in po nepotrebnem - odstopila od generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je pozive, da se razreši vse, označil za pozive k destabilizaciji institucije. Glede ravnanj DUTB je povedal, da kot upnik nastopa v veliko primerih, v katerih imajo družbe več dolgov kot premoženja, in da v njih izvaja legitimne postopke, da ne bi prišlo do oškodovanja upnikov.
Tako v primeru Avtotehne kot Save je bilo po njegovih besedah kršeno osnovno načelo insolventne zakonodaje, da je treba pred striženjem upnikov odvzeti premoženje lastnikom. "Oba načrta sta bila narejena tako, da upniki odpisujejo del slabih terjatev, delničarji pa ohranjajo svoj del lastniških upravičenj. Zato ju DUTB v tem delu ni mogla potrditi," je dejal.
Za T-2 pa je stečajna upraviteljica jasno povedala, da je likvidno, da posluje pozitivno, da opravlja funkcije, ni pa mogla potrditi, ali bo ob zapadlosti sposobno poplačati svoje dolgove, je povzel. Do DUTB je izpostavljeno v višini 130 milijonov evrov in ta je največji posamični upnik. Pred tem so to bile banke, ki pa so bile v branjenju svojega položaja pasivne. "Aktivno delovanje DUTB, da izterja svoj del, ne moremo ocenjevati kot nezakonito," je poudaril Dragonja.
Opozicija je bila v razpravi posebej kritična do menjave vodstva SDH, ki se je zgodila ponoči. Pred nami se odpirajo vprašanja, kdo bo zasedel glavna mesta v DUTB, SDH, Kapitalski družbi in Modri zavarovalnici, je povzel Bojan Dobovšek (NP), kar skrbi tudi Alenko Bratušek (NP). Tisti, ki so zakuhali bančno luknjo, jo rešujejo, je bilo slišati iz vrst opozicije.
Anže Logar (SDS) je bil kritičen, da je bil Marko Simoneti, ki je v DUTB nasledil razrešenega Nyberga, med koncem leta 2009 in sredino leta 2012 predsednik nadzornega sveta NLB, v ponedeljek imenovani novi predsednik uprave SDH Marko Jazbec pa je bil v tistem času predsednik kreditnega odbora v NLB.
Tudi sicer je bilo veliko kritik na račun NLB, ki da je pridelala največji del bančne luknje. Dragonja je povedal, da zakonske podlage za to, da smotrnost njenega delovanja pregleda računsko sodišče, obstajajo. A opozicija je ponavljala, da nepravilnosti v njej lahko pregleduje zasebno podjetje, medtem ko DZ oz. njegova preiskovalna komisija do ključnih dokumentov ne more.
Urška Ban (SMC) je med drugim izpostavila, da je naloga politike, da oblikuje sistemske rešitve in podlage za nemoteno in učinkovito delovanje institucij. Šircelj pa se ni mogel izogniti Banki Slovenije: "Danes se DUTB pregleduje od spredaj in od zadaj, imamo pa še vedno institucije, ki niso pregledane od nikogar; Banka Slovenije ni pregledana od nikogar, razen od komercialnih revizijskih družb."
