V prihodnjih tednih se bodo bankirjem tresle hlače

Ljubljana – Evropske in slovenske banke čakajo pestri tedni. Ključna bosta dva datuma: 17. oktober, ko bodo razgrnjeni rezultati pregledov kakovosti aktive in stresnih testov in pa 4. november, ko bo ECB prevzela nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami.

Četrtega novembra bo stopil v veljavo enotni nadzorniški mehanizem (ENM ) – eden od stebrov bančne unije – v katerega bodo vključene vse centralne banke v članicah evrskega območja, torej tudi Banka Slovenije. ECB, ki jo vodi Mario Draghi, bo s tem prevzela odgovornost za nadzor vseh bank v ENM. V sodelovanju s centralnimi bankami bo neposredno nadzorovala od 120 do 150 sistemsko pomembnih bank (ki imajo približno 80 odstotkov bilančne vsote vseh bank), centralne banke pa bodo še naprej nadzorovale manj pomembne banke (v evroobmočju jih je prek 6 tisoč), vendar pa bo ECB imela pravico, da kadarkoli pristopu k nadzoru vsake od bank iz evrskega območja. V praksi to pomeni, da bo sama ECB dobila resnično velika nova pooblastila: poleg nadzorniških nalog bo namreč tudi izdajala in odvzemala dovoljenja bankam za opravljanje finančnih storitev, v skrajnem primeru bo lahko tudi razrešila člane uprav bank – tudi pri nas.

Na seznamu tri naše banke

Seznam sistemsko pomembnih bank, ki bodo pod neposrednim nadzorom ECB, še ni dokončen, objavljen pa bo verjetno še pred 4. novembrom. V teh bankah bo ECB vršila nadzor preko skupnih nadzorniških skupin, vključno z inšpekcijskimi pregledi, ukrepanjem, izrekanjem kazni in kriznim upravljanjem. Iz Slovenije so zdaj, po načelu velikosti, kot sistemsko pomembne za ENM določene NLB, NKBM in UniCredit Slovenija, v omenjenih treh bankah pa tako kot v drugih sistemsko pomembnih bankah po Evropi zdaj potekajo pregledi kakovosti aktive in stresni testi. Njihovi rezultati bodo znani bodo znani predvidoma 17. oktobra. Dan, gre za petek pozno popoldne, seveda ni izbran naključno, saj gre za čas, ko so borze že zaprte, vlagatelji pa imajo čez vikend čas, da v miru analizirajo nove podatke.

Deset »padlih« bank?

Slovenski NLB in NKBM, ki sta bili že lani obilno dokapitalizirani s strani države, zdaj nista predmet špekulacij, da bosta znova potrebovali državni pomoč, res pa še kar kopičita slaba posojila. Velik del njunega slabega portfelja je bil prenesen na DUTB, kapitalsko sta se okrepili, pa tudi gospodarske napovedi za Slovenijo so boljše kot lani. A trdnih zagotovil, da ne bosta znova potrebni pomoči države, seveda nimamo, še posebej po lanski boleči izkušnji v režiji evropske komisije in svetovalne družbe Oliver Wyman, ko so nam pri stresnih testih upoštevali neuresničene črne ekonomske scenarije. Zanimivo pa je, da je ECB kot svetovalca pri vseevropskih bančnih testih znova angažirala prav Oliverja Wymana...

Kot v svoji raziskavi navaja razvpita ameriška investicijska banka Goldman Sachs, bodo kapitalske potrebe bank znašale skupno dobrih 51 milijard evrov, med bankami, ki naj bi na stresnih testih »padle«, pa se omenjajo tri italijanske banke (Monte dei Paschi, Banca Popolare di Milano in Banco Popolare), tri banke iz Grčije (Piraeus, Eurobank in Alpha Bank) ob tem pa še nemška Commerzbank, portugalska BCP, avstrijska Raiffeisen Zentralbank in španska Banco Popular Espanol.