Maribor - Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v sodelovanju z Vzhodno kohezijsko regijo danes organizirala informativni dogodek o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Slovenija je namreč razdeljena na dve kohezijski regiji - razvito Vzhodno in Zahodno Slovenijo in na ta račun je tudi dobila več kvalitetnih milijard iz Bruslja. Od 3,2 milijardi evrov v finančnem obdobju 2014-2020 je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija namenjeno 1,2 milijarde evrov, za Zahodno, ki je v povprečju tudi bolj razvita, pa 847 milijonov evrov.
Srečanja v Marboru se je udeležilo več kot 180 predstavnikov regije - župani in drugi predstavniki občin, regionalne razvojne agencije, gospodarstvo in nevladni sektor ter tudi predstavniki ministrstev. Evropska kohezijska politika, ki je glavni naložbeni steber proračuna Evropske unije, ima namreč tudi v Republiki Sloveniji izjemno pomembno vlogo, uspešno koriščenje sredstev za programsko obdobje 2014-2020 pa je eden izmed ključnih ciljev države do konca leta 2023.
Ministrica za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj poudarila, da je letošnje leto prvo leto izvajanja novega programskega obdobja 2014-2020 in programov evropskega teritorialnega sodelovanja, hkrati pa tudi zadnje leto izvajanja obdobja 2007-2013. »Smo torej v obdobju, ki je še posebej zahtevno, ker praktično z eno ekipo sodelavcev na SVRK in na resorjih paralelno izvajamo dvojno delo. Gre nam dobro in verjamem, da nam bo v maksimalni možni meri uspelo izrabiti sredstva obdobja 2007-2013 ter da bomo tudi uspešno zagnali projekte obdobja 2014-2020, " je poudarila smerkoljeva, so sporočili iz SVRK.
Veliko dela glede priprave potrebnih dokumentov za novo črpanje je že opravljenega: poleg osnovnega Parnterskega sporzauma in Operativnega programa, ki sta bila v Bruselj poslana že lani. Zdaj so sprejeta tudi že Merila za izbor projektov, prejšnji teden je DZ potrdil Zakon o izvrševanju proračuna, pospešeno se pripravljajo izvedbena navodila in izvedbeni načrt Operativnega programa.
Od črpanja k rezultatom
Pred nami zahtevno obdobje priprave razpisov, priprave in izvajanja projektov, ki bodo povečevali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zagotovili kakovostna, dolgoročna delovna mesta in ne nazadnje črpanja razpoložljivih sredstev iz bruseljske blagajne. »Želimimo si, da bi se počasi fokus prenesel od črpanja na rezultate. Vem, da je to proces, saj je ta dikcija prevladovala v zadnjem desetletju. A treba se je obrniti in pogledati, kaj z razvojnim denarjem naredimo in ne le koliko ga uspemo počrpati, " je poudarila ministrica.
Po njenem mnenju bo za ta premik potrebno sodelovanje vseh, ki so oziroma bodo vključeni v izvajanje. »Želim, da se nas prime - sodelovanje. Tu ne mislim le na medresorsko ali medsektorsko sodelovanje, temveč tudi na partnerstva med vami. Kot veste bodo imeli v obdobju 2014-2020 prednost projekti z multiplikativnim značajem ter z dolgoročnimi cilji, koristmi in učinki.«
Jutri bo podobno srečanje v Ljubljani s predstavniki kohezijske regije Zahodna Slovenija.