V SDH in DUTB naj bi se zavrtel kadrovski vrtiljak

Imenovanje novih nadzornikov v holdingu bo ena prvih nalog nove vlade. Koalicija načrtuje večji nadzor nad slabo banko.

Objavljeno
19. september 2014 18.49
jsu/Slovenski Državni Holding
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo
Ljubljana – Ena prvih nalog nove vlade in poslancev bo izbor in imenovanje novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH), čemur bi lahko sledila tudi prevetritev uprave SDH. Spremembe je menda pričakovati tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Imena kandidatov za nov nadzorni svet SDH bi po zakonu o SDH do 26. julija morala v potrditev državnemu zboru poslati že vlada Alenke Bratušek, a se to zaradi odstopa vlade ni zgodilo. To tako ostaja naloga za novo vlado in novega finančnega ministra Dušana Mramorja. Ta bo moral sestaviti strokovno komisijo, ki bo kandidate za nadzornike na podlagi strokovnih meril predlagala vladi, ta pa v potrditev poslancem. Mramor in vlada bosta lahko po zakonu predlagala tudi imena zunaj izbora omenjene komisije, a bosta morala to javno razkriti in pojasniti.

Kdaj bi lahko dobili nove nadzornike, na ministrstvu za finance še niso znali povedati, po naših informacijah pa bi lahko koalicija tudi o tem vprašanju razpravljala že prihodnji teden. Dosedanje vlade so si te stolčke delile po stankarskih kvotah, kako bo izbirala ta vlada, še ni znano, premier Miro Cerar je obljubljal strokovne kadre. Neuradno je mogoče slišati, da dosedanjih nadzornikov – Sama Lozeja, Staneta Seničarja, Romana Dobnikarja in Nives Cesar – najbrž ni pričakovati v novi sestavi.

Z zamenjavo nadzornikov pa se odpira tudi vprašanje sprememb v upravi SDH. Zakon o SDH zamenjave uprave, ki je vodenje družbe prevzela po preoblikovanju Soda v SDH, ne zahteva. Da te pravne obveznosti ni, potrjuje tudi pravnik Gorazd Podbevšek. A zakon hkrati predvideva tričlansko upravo, sedanja pa je le dvočlanska; sestavljata jo Matej Pirc in Matej Runjak. Zato je neuradno mogoče izvedeti, da je zagotovo pričakovati vsaj dopolnitev uprave, zelo verjetno pa tudi prevetritev. Pri naj bi imel več možnosti, da ostane v upravi SDH, Matej Pirc. Ta se je po naših informacijah že srečal tako s Cerarjem kot Mramorjem, s katerim naj bi se zlasti na temo privatizacije ponovno sestal prihodnji teden.

Kot možni novi šef SDH se znova omenja Tomaž Kuntarič, ki je do marca letos vodil Sod, a Kuntarič o tem ne ve nič. Vprašanje pa je, kolikšna bo v resnici gneča za mesta v organih SDH, saj zakonske omejitve med drugim zahtevajo ne le razkritje premoženjskega stanja, posojil, davčnih in drugih obveznosti izbrancev, ampak tudi njihovih družinskih članov.

Kot je razumeti, pa je spremembe pričakovati tudi v DUTB, ki prek konverzije terjatev v kapital postaja pomemben solastnik slovenskih podjetij. V koaliciji so menda z dosedanjim delovanjem DUTB precej nezadovoljni. »Zagotoviti bo treba učinkovitejše in bolj transparentno upravljanje premoženja, prenesenega na slabo banko, v korist državnega proračuna in državljanov,« so zapisali v koalicijsko pogodbo. Nekateri člani koalicije bi si, je mogoče slišati, želeli večji nadzor vlade na delovanjem DUTB. Po zakonu sicer vlada imenuje neizvršne direktorje te družbe, ti pa nato izvršne. A znano je, da zdaj že nekdanji minister za finance Uroš Čufer pri DUTB ni mogel doseči niti znižanja zelo visokih plač vodstva.

Pri prestrukturiranju podjetij se marsikje kot deležnika pojavljata tako DUTB kot SDH, a vsak s svojim ciljem. Zato se menda razmišlja o rešitvah za večjo usklajenost teh dveh institucij. Ena od rešitev bi lahko bila, da bi imel SDH pri takšnih procesih zadnjo besedo. »Koalicija bo zagotovila primerne pravne podlage in zahtevala večjo vpetost SDH in DUTB v uspešno prestrukturiranje podjetij, ki jih imata obe instituciji v svojih portfeljih,« je napovedala nova oblast.

Sicer pa tudi DUTB od vlade pričakuje nekatere zakonske spremembe. »Želeli bi, da imeli več orodij za prestrukturiranje,« je nedavno povedal izvršni direktor DUTB Janez Škrubej. Pojasnil je, da je praksa prinesla situacije, ki jih zakonodaja ni predvidela in da jih nekatera zakonska pravila brez vsebinskega razloga omejujejo. Pri tem je imel v mislih področje insolventnosti pa tudi druga področja. Koalicija je že napovedala možnost delnega odpisa posojil ter zakonske spremembe in spodbude za konverzijo terjatev bank in DUTB v kapital podjetij.