Tiskane izdaje
Bruto domači proizvod je bil v tretjem četrtletju letošnjega leta 2,5 odstotka višji kot v istem četrtletju lani.
Z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil BDP v tretjem četrtletju 0,4 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in 2,1 odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani, je sporočil državni statistični urad.
H gospodarski rasti sta tudi tokrat prispevali končna potrošnja, ki se je glede na isto četrtletje lani povečala za 1,2 odstotka, in izvoz, ki se je povečal za 4,5 odstotka. V nasprotju s prejšnjima dvema četrtletjema pa so se v tretjem kvartalu zmanjšale bruto investicije, in sicer za 2,6 odstotka glede na tretje četrtletje lani.
Trošenje se je povečalo
Na gospodarsko aktivnost v Sloveniji še naprej ugodno vpliva zasebno trošenje gospodinjstev, sporoča Surs. V tretjem četrtletju se je povečalo za 1,3 odstotka. Domača gospodinjstva so povečala predvsem izdatke za nakupe trajnih dobrin (za 8,1 odstotka), po večletnem varčevanju vse več denarja namenjajo tudi za nakupe netrajnih dobrin in storitev.
Končno trošenje države se je v tretjem četrtletju povečalo za 0,9 odstotka, predvsem zaradi večjih izdatkov za individualne storitve, ki so bili večji za 2,3 odstotka, medtem ko izdatki za kolektivne storitve še vedno padajo. Tokrat so bili 1,1 odstotka nižji.
Skupaj se je končno trošenje povečalo za 1,2 odstotka.
Ohlajanje gradbeništva zavira gospodarsko rast
Investicijsko trošenje se je v tretjem četrtletju glede na isto četrtletje prejšnjega leta zmanjšalo za 2,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 3,9 odstotka. Glavni razlog za padec so bile ponovno manjše investicije v gradbene objekte; te so se zmanjšale za 11,6 odstotka. Po drugi strani se je povečalo investiranje podjetij v opremo in stroje, in sicer za 5,5 odstotka. Investicije v transportno opremo rastejo že vse od začetka leta 2013, tokrat so bile 12,8 odstotka višje. Letos so se zvišale tudi investicije v drugo opremo in stroje: v tretjem četrtletju za 3,6 odstotka.
Zaloge so se v tretjem četrtletju povečale. Spremembe zalog so h gospodarski rasti prispevale 0,2 odstotne točke.
Upočasnitev rasti izvoza in uvoza
Izvoz se je v tem četrtletju okrepil za 4,5 odstotka, in sicer izvoz blaga za 4,1 odstotka, izvoz storitev pa za 5,8 odstotka. Izvoz se je torej povečal manj kot v prejšnjem četrtletju, ko je bila rast 6,1-odstotna.
Uvoz se je povečal za 1,7 odstotka; uvoz blaga se je okrepil za dva odstotka, uvoz storitev je ostal na enaki ravni kot leto prej.
»Rast izvoza in rast uvoza se po hitrem naraščanju konec prejšnjega leta upočasnjujeta. Pri tem se rast uvoza upočasnjuje hitreje kot rast izvoza, posledica pa je visok zunanjetrgovinski presežek, ki je h gospodarski rasti prispeval 2,3 odstotne točke,« pojasnjujejo na državnem statističnem uradu.
Dodana vrednost gospodarstva se še neprej povečuje
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je povečala za 2,7 odstotka, torej nekoliko bolj kot v prejšnjem četrtletju. Predelovalne dejavnosti so v tretjem četrtletju 2015 prispevale h gospodarski rasti 1,2 odstotne točke, njena dodana vrednost pa se okrepila za šest odstotkov. Ponovno se je okrepila dodana vrednost v dejavnostih, povezanih s turizmom, denimo v gostinstvu se je povečala za 9,3 odstotka. Skupno dodano vrednost je zmanjšal padec dodane vrednosti v gradbeništvu, ki je bil 7,5-odstoten. Ta dejavnost je tako zmanjšala gospodarsko rast za 0,4 odstotne točke.
Zaposlenost se povečuje, a ne v javni upravi
Zaposlenost se je v tretjem četrtletju povečala za 1,3 odstotka, torej nekoliko manj kot v prejšnjem četrtletju. V predelovalnih dejavnostih se je povečala za 1,6 odstotka, v gostinstvu pa za 3,7 odstotka, v dejavnosti javne uprave pa se je zmanjšala za 1,4 odstotka. Zaposlenost v tej dejavnosti se zmanjšuje vse od leta 2010.
Vpliv begunske krize
Anžeta Podnarja iz oddelka za nacionalne račune na Sursu, ki je predstavil gospodarske napovedi, smo ob tem še povprašali, ali že imajo kakšno oceno o vplivu reševanja begunske krize na gospodarsko rast v Sloveniji: »Ocen še nimamo, a gledano zgolj teoretično, BDP meri proizvodnjo blaga in storitev na določenem ozemlju in v času. Pri krizah se ustvarjajo nove storitve, novi proizvodi in v tem primeru to blagodejno vpliva na gospodarsko aktivnost in rast.«
