V Unicreditu nam obljubljajo lepo rast posojil

Dunaj – Gospodarsko okolje v državah Srednje in Vzhodne Evrope bo tudi v 2018 in 2019 ostalo ugodno za bančno poslovanje, med tremi državami, kjer se letos obeta največja rast posojil, pa je tudi Slovenija. To ugotavlja študija, ki jo je Skupina Unicredit predstavila na mednarodni finančni konferenci Euromoney na Dunaju.

Lani so bančni sektorji v vseh državah regije poslovali z dobičkom že drugo leto zapored, v letih 2018/2019 pa je tudi skoraj povsod pričakovana vsaj triodstotna gospodarska rast, tako ugodne razmere pa bodo dobre tudi za poslovanje bank, je poudaril Carlo Vivaldi, vodja divizije za Srednjo in Vzhodno Evropo v Skupini Unicredit. Večja blaginja gospodinjstev v regiji prinaša bankam nove priložnosti pri svetovalnih storitvah ter investicijskih in varčevalnih produktih.

V Unicreditu v analizi držav v regiji izpostavljajo lansko 4,5-odstotno gospodarsko rast v Sloveniji, ki je bila med najvišjimi v Evropi. Naši državi sicer za letos napovedujejo 3,5-, prihodnje leto pa nekaj nižjo, triodstotno gospodarsko rast, kar je tudi skladno z napovedmi za evrsko območje. Za letos in prihodnje leto nam napovedujejo povprečno blizu petodstotno rast obsega bančnih posojil, večja posojilna aktivnost se po oceni Unicreditovih analitikov obeta tudi Hrvaški in Srbiji. Med ugodnimi napovedmi za našo državo je tudi nadaljnje znižanje obsega slabih posojil, in sicer z lanskih 9,3 odstotka na sedem odstotkov v letu 2019; Slovenija sodi med države, kjer se je v zadnjih letih delež slabih posojil najbolj zmanjšal (med 2014 in 2017 za skoraj enajst odstotnih točk).

Največje tveganje pomanjkanje strukturnih reform

Analitiki Unicredita kot največji makroekonomski tveganji pri nas izpostavljajo zastoj pri privatizaciji bank in pomanjkanje strukturnih reform. Kar zadeva prestavljeno privatizacijo NLB, menijo, da bi bilo v Sloveniji »zmanjšanje deleža države v bančnem sektorju, še preden se bodo obrestne mere začele višati, ključnega pomena za vzdržno okrevanje posojanja«. Sicer pa, kot je na vprašanje Dela povedal eden glavnih ekonomistov Unicredita Dan Bucsa, za letos ne pričakujejo, da bo Evropska centralna banka zvišala svoje obrestne mere.

Za letos nam napovedujejo nadaljnjo rast zasebne porabe, ki jo bodo poganjale višje plače in večje zaupanje potrošnikov, napovedujejo pa nam tudi večje naložbe, financirane z evropskimi sredstvi. Tudi slovenski izvoz bo letos ostal močan, predvsem zaradi ugodnih gospodarski razmer v glavnih trgovinskih partnericah. Po mnenju analitikov Unicredita se bodo verjetno še naprej izboljševale razmere na trgu dela, kar bo povečevalo pritiske na nominalno rast plač, ki naj bi bila približno triodstotna. Realna rast plač v Sloveniji naj bi bila sicer nižja zaradi višanja stopnje inflacije, ki naj bi se s povečevanjem domačega povpraševanja počasi približevala dvema odstotkoma.

Razmah populizma

Analitiki v posebni analizi izpostavljajo razmah populizma v vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope (na politični levici in desnici), še posebej po globalni finančni krizi. Populizem vpliva na ekonomske politike in bo imel dolgoročne ekonomske posledice zaradi manj vzdržnih javnih politik, neoptimalne alokacije resursov, slabšanja človeškega kapitala, vse to pa bi lahko pripeljalo do nižje gospodarske rasti, ugotavlja študija, ki še navaja, da so populistične stranke široko zastopane v vseh parlamentih na območju Srednje in Vzhodne Evrope. Po analizi, ki jo navajajo, so v Sloveniji kot populistične stranke pripoznane Desus, Levica in SDS.