Tiskane izdaje
Zaradi razsežnosti afere s konjskim mesom v izdelkih, uradno narejenih izključno iz govedine, se je v prvih mesecih tega leta stresel ves evropski prehranski trg, v raziskovanju ozadij te afere pa so se razkrivala za potrošnike nečedna in nevarna početja tudi drugod po svetu. V državah, iz katerih so za dobičkom hlastajoča podjetja pletla niti razvpite afere s potvorbami izdelkov, v katerih je končalo ceneno meso odsluženih konjev (tudi športnih, ki zaradi uporabe vseh mogočih zdravil, potencialno nevarnih za zdravje ljudi ne smejo v prehransko verigo), so ukrepali s prepovedmi proizvodnje in z zapiranjem obratov.
Oblast v Bruslju se je odzvala z zaukazanim poostrenim nadzorom, z iskanjem rešitev strožjih predpisov za boljšo sledljivost in preverjanje porekla skupaj s strožjimi kaznovalnimi prijemi za kršitelje predpisanega poštenega dela. A prave, končne pike na i tej aferi, ki je segla čez evropske meje, še nismo dočakali. Pa bi jo morali, če naj ob odprtosti trga verjamemo, da je s predpisi, ki dajejo podlago za ukrepanje nadzornih služb v državah članicah, zares poskrbljeno za varnost potrošnikov. Ta preprosto ne more biti prepuščena zaupanju v poštenost proizvajalcev, ki jim je s predpisi naložena odgovornost za to, da je vse, kar dajo na trg, varno, zdravo.
Uzakonjanje strožjega nadzora in večje budnosti nadzornih služb v posameznih državah članicah zahtevajo ne nazadnje tudi primeri nedavnega škandaloznega odkritja na Kitajskem, kjer so goljufi v mesnih izdelkih iz govejega in ovčjega mesa prodajali poleg zastrupljenega in okuženega mesa, ki bi moralo iti v uničenje, tudi podganje in lisičje meso.
Omajano zaupanje
V Sloveniji je po besedah resornega ministra Dejana Židana za hrano, ki jo pridelujejo naši kmetje in živilska industrija, značilen nadstandarden nadzor. »To stanje bomo obdržali, zato še povečujemo nadzor,« je zatrdil tudi ob letošnjem varčevalnem krčenju proračuna. Prepričan je, da so prehranske afere povezane z dolgimi transportnimi potmi, poudarja pomen večje preskrbe iz bližine. A prav začetek splošne promocije hrane iz naše bližine je začinilo novinarsko razkritje goljufivih prodajalcev sadja in zelenjave na tržnicah, ko so potrošnikom, prepričanim, da kupujejo pridelke slovenskih kmetov, prodajali blago iz italijanske veletržnice.
Omajano zaupanje v domače je pospešilo terensko delo inšpektojev, katerih delo od začetka leta usmerja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pa ne le na zeleni tržnici, saj se zlorabe ne dogajajo le pri sadju in zelenjavi, ampak tudi pri drugi hrani, denimo mesu in mesnih izdelkih.
Strožji pri mleku in mesu
A po prepričanju ministra vendarle obstaja razlika, saj je pri mesu, mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih veriga sledljivosti strožja. Tudi zato, »ker se tu ne spremlja samo, ali kdo dela pošteno ali zavaja, ampak se upošteva še zdravstveni vidik, ker so pri živalih prisotne zoonoze«.
Koliko je tega nadzora, pa vsaj za zdaj ni mogoče natančno izvedeti od odgovornih na upravi za varno hrano, kjer je zaposlenih 383 ljudi in »vsi skrbijo za sistem nadzora varne hrane, zdravstvenega varstva in zaščite živali ter varovanja zdravja rastlin«. Od teh jih 259 dela na neposrednem nadzoru z inšpekcijskimi pooblastili.
Inšpekcija dela skladno s svojim programom dela, so posplošeno odgovorili na naše vprašanje že pretekli mesec, ob začetku kampanje za promocijo slovenske hrane. Nič bolj konkretni niso bili njihovi odgovori na podobno vprašanje v teh dneh. Tako so na vprašanje, kaj je po ugotovitvah inšpektorjev najbolj problematično in kje, zelo na počez našteli: pri hrani kemijska in mikrobiološka varnost; pri zdravju živali prekuženost z virusom Schmallenberg (povzroča driske, mrzlico in upad mlečnosti pri govedu, op. p.); pri zaščiti živali izpolnjevanje pogojev za rejo svinj v skupinah; pri fitosanitarnih sredstvih njihova nedovoljena uporaba; pri zdravju rastlin pa obvladovanje zlate trsne rumenice.
