Tiskane izdaje
Ljubljana – Nadzorniki SDH odločajo o izdaji prospekta, ki bo določil razpon cene delnic NLB in minimalno ceno delnic v javni prodaji, sejo bodo končali v ponedeljek. Ob prodaji banke je več možnih scenarijev, nekaj so jih analizirali na Inštitutu za strateške rešitve.
Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) so pred časom organizirali več delavnic, kjer so ugotavljali pričakovanja, upe in strahove državljanov pred privatizacijo NLB in oblikovali štiri scenarije, ki opisujejo možen potek dogodkov, v primeru, da bo stekla napovedana prodaja vsaj 50 odstotkov delnic s prvo javno ponudbo delnic.
Scenarije – izrecno poudarjajo, da ne gre za »napovedi« oziroma »vizijo«, so poimenovali »nezaupanje«, »uspeh«, »strah« (ki je nasprotje drugega scenarija) in »razpršenost«. Ob tem tudi poudarjajo, da je zelo pomembno, kdo bi bil kupec NLB, morda še bolj pomembno pa je, kakšna bi bila pri prodaji NLB vloga slovenske politike. Poglejmo dva najbolj skrajna scenarija in zraven še peti, najslabši scenarij, ki ga sicer v ISR niso posebej analizirali in omenjali.
Scenarij »uspeha«
»Scenarij uspeha smo poimenovali zato, ker so končni rezultati najbolj pozitivni za gospodarstvo in družbo nasploh,« pravijo v ISR. »To pomeni, da je banka prodana pravemu kupcu. V njem novi lastniki NLB prinesejo v banko nov zagon, nove standarde korporativnega upravljanja in nenazadnje tudi nove poslovne stike, nova znanja. V tem primeru bi se politika umaknila in ne bi poskušala tematizirati prodajo z nabiranjem predvolilnih točk.«
Po tem scenariju bi privatizirana banka lahko končno izkoristila vse svoje tržne priložnosti, saj bi z izpolnitvijo zavez odpadle tudi marsikatere omejitve v poslovanju NLB, h katerim se je Slovenija zavezala, da bi dobila dovoljenje evropske komisije za državno pomoč naši največji banki.
Slab scenarij
Pravo nasprotje temu scenariju je scenarij, ki sicer predvideva, da bi bila NLB delno privatizirana, a bi se hkrati večala negotovost in nezadovoljstvo nad prodajo NLB, ki bi sicer še naprej obstajala kot velika in pomembna banka. »Slab scenarij je slab zato, ker politikantsko sabotiran postopek prodaje onemogoča uspešno poslovanje banke. Zavedati se moramo, da bo NLB – ne glede na delež državnega lastništva v njej – kot največja sistemska banka vedno pomembna za državo, dokler bo pač sistemska banka. S prodajo se ne izognemo morebitnim problemom ob morebitni ponovitvi bančne krize. V tem primeru bi davkoplačevalci spet pomagali bankam, tako kot so tudi na Zahodu davkoplačevalci reševali povsem zasebne banke,« pravijo na ISR.
Najslabši scenarij
Na koncu omenimo še verjetno najslabši scenarij za NLB, ki pa ga sicer na ISR ne omenjajo, a ga ne moremo izključiti glede na interese dela slovenske politike. Gre pa za možnost – o kateri smo že pisali –, da Slovenija ne bi izpolnila zavez evropski komisiji in torej do konca letošnjega leta ne bi tako ali drugače prodala vsaj 50 odstotkov delnic NLB.
V tem primeru bi komisija v skladu s pogodbo o prestrukturiranju NLB začela prodajati mrežo NLB na Balkanu. Skratka, ta postopek ne bi vodil SDH, pač pa pooblaščenci, ki bi jih imenovala komisija, mrežo pa bi prodajali po ceni, ki bi bila neko minimalno razmerje med knjigovodsko in tržno vrednostjo. V tem najslabšem primeru, če bi torej postopek delne prodaje naše največje banke zaradi morebitnega političnega vpletanja padel v vodo, bi se torej NLB že v letu 2018 spremenila v nekakšno hranilnico, ki bi pač lahko delovala le še na dvomilijonskem slovenskem trgu.
Pod črto
Zagotovo je v interesu davkoplačevalcev, da je NLB stabilna in uspešna finančna ustanova. Nenazadnje tudi zato, ker je tudi NLB davkoplačevalec, tako kot tudi zaposleni v njej. Uspešna NLB lahko uspešno podpira slovensko gospodarstvo, od njenega uspešnega poslovanja pa ima tako koristi tudi državni proračun.
»Tako kot je zdaj strukturirana prodaja, s prvo javno ponudbo na borzi, pomeni, da bo Slovenija še vedno obdržala pomemben delež v lastniški strukturi, in uspešna NLB bo v interesu nas davkoplačevalcev, ker bomo iz nje še vedno dobivali dividende. Če sedanji postopek prodaje rušimo in skušamo nanj politično vplivati, s tem škodujemo vsem nam davkoplačevalcem,« pravi tudi Jure Stojan iz ISR in dodaja, da sama višina kupnine za NLB ne bo najpomembnejša.
»Bo sicer pomembna, ne bo pa edina in ne edina zveličavna. Slovenija žal zaradi ravnanja v preteklih letih ne uživa največjega zaupanja med vlagatelji. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da zdaj izpademo pri prodaji NLB neresni. Zdaj ni alternativa, ali prodamo NLB ali ne. Alternativa je, ali prodamo del NLB ali pa bo, kot ste mediji že poročali, nekdo namesto nas prodajal najbolj dobičkonosne dele banke. Tisti, ki si želijo, da bi se najmanj spremenilo, bi v bistvu morali podpirati privatizacijo, kot je zdaj zastavljena, saj bi država še vedno ohranila zlato delnico.«
