Tiskane izdaje
Ljubljana – V novem letu so začela veljati nova finančna pravila, ki naj bi prinesla več transparentnosti, več zaščite vlagateljev in večje zaupanje v evropski finančni sistem. V Sloveniji medtem še čakamo na vpeljavo v zakonodajo.
Prvi delovni dan leta je evropskemu finančnemu trgu prinesel največje spremembe v zadnjem desetletju. Nova direktiva sliši na ime Mifid II, spremljavo ji dela še sveženj novih uredb Mifir.
Zaščita vlagateljev in več transparentnosti
Rimska številka dve, ki stoji v kratici Mifid (po angleško Markets in Financial Instruments Directive), razkriva, da ne gre za povsem novo idejo v finančnem svetu.
Prva različica evropskih finančnih pravil sega v leto 2007. Njen tedanji cilj je bil tesnejše povezovanje med evropskimi finančnimi trgi in znižanje stroškov trgovanja.
A kmalu zatem je udarila kriza, ki je razkrila potrebe po pravilih bistveno širšega okvira. Mifid II je prav to. Odgovor na preteklo krizo, ki zajema vse vrste finančnih instrumentov - od delnic, obveznic do izvedenih finančnih instrumentov -, valut, pa tudi surovin, in pravila, kako naj se na trgu vedejo finančni posredniki, kot so banke, borznoposredniške hiše in ostale finančne institucije.
Lekcije iz krize
Cilji ob uvedbi novih pravil so jasni: v sistem vgraditi lekcije iz krize, na finančnih trgih okrepiti transparentnost ter dodatno zaščititi vlagatelje in okrepiti njihovo zaupanje. Eden od ukrepov v tej smeri je omejitev trgovanja prek okenc (OTC) in ga preseliti na organizirani trg, kot je na primer borza. Povečati sledljivost transakcij in nabor podatkov o transakcijah, vse od cen do vpletenih strank, pri čemer bo imela pomembno vlogo identifikacijska koda LEI (Legal Entity Identifier). Odslej jo morajo pridobiti vse pravne osebe, ki izvajajo transakcije na finančnih trgih. V Sloveniji jo izdaja Klirinško-depotna družba.
»Če ne razpolagamo z ustreznimi identifikatorji o stranki, ta transakcije praviloma ne more opraviti,« so opisali eno od novoletnih sprememb v borznoposredniški hiši Alta Invest in dodali, da stranke brez ustreznih identifikatorjev na to opozorijo in jim tudi pomagajo pri pridobitvi kode LEI, če je to potrebno. Fizične osebe kode LEI ne potrebujejo, za izvedbo transakcije zadostuje denimo že EMŠO.
Nova pravila bodo omogočila strankam, ki uporabljajo storitve finančnih trgov, boljši vpogled v stroške in tudi stanje na trgu, trdijo v NLB: »Bistvene spremembe, ki bodo vidne strankam, so povezane s preglednostjo finančnih trgov in zaščito interesov strank, ki nastopajo kot šibkejša stranka v razmerju do finančnih institucij.«
7000 strani zmede
A vse to pomeni dodatne obveznosti za finančne institucije, kar »seveda draži poslovanje«, pravijo pri Alti. Pri Bloombergu ocenjujejo, da so banke in druge finančne institucije za priprave na Mifid II porabile okoli dve milijardi dolarjev. V NLB medtem o stroških niso želeli govoriti, dejali so le, da kompleksna in zahtevna regulativa v zadnjih letih za finančne institucije predstavlja breme tako s poslovnega kot kadrovskega vidika. Nemalokrat so se morali po pomoč obrniti tudi na regulatorje.
Kljub plemenitim namenom so nova pravila v evropski maniri preveč kompleksna. Glede na dolžino dokumenta, ki se razteza čez okoli 7000 strani, pa je tudi preveč obsežna, da bi jih vsi dobro razumeli in izvedli hkrati. Regulatorji so bili zato prisiljeni za eno leto podaljšati rok do vpeljave novih pravil, nekatere finančne institucije pa so si izprosile še več časa. Frankfurtska borza Eurex, ki je v lasti Deutsche Börse, trgovalna platforma ICE Futures Eurpe in londonska borza za kovine LME naj bi za popolno složnost z novo direktivo dobili še približno dve leti in pol časa, poroča Financial Times.
Foto: AP
Dodaten čas potrebujejo očitno tudi številne države. Mifid II je doslej v svojo zakonodajo vpeljalo le 11 od 28 držav Evropske unije. Med državami, ki (še) niso vpeljale novih pravil, je seveda tudi Slovenija.
»Priprava potrebnih zakonodajnih sprememb je presegla načrtovani obseg in časovni okvir, saj je področje urejanja občutno širše od prvotno predvidenega,« so pojasnili zamujanje Slovenije na finančnem ministrstvu. Iz Agencije za trg vrednostnih papirjev pa so pojasnili, da bo posodobljena direktiva Mifid II v zakonodajo prenesena z novim zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1).
O tem, kakšne so posledice vpeljave Mifid II, v Sloveniji torej še ne moremo govoriti. V tujini pa so nova pravila že povzročila prve »motnje« v trgovanju. Čeprav je namen Mifid II okrepitev zaupanja vlagateljev, je imela njihova implementacija za zdaj obraten učinek, saj je preveč negotovosti o njihovih učinkih v praksi. Za nameček so dodatne zahteve po poročanju o trgovanju, vključno z objavljanjem cen in količin vrednostnih papirjev pred sklenitvijo kupčije, dodatno upočasnile transakcije. Obseg trgovanja z evrskimi državnimi obveznicami se je prvi dan po uveljavitvi Mifid II skrčil za četrtino v primerjavi s 30-dnevnim povprečjem.
Analitiki na izhodnih vratih?
Finančni trgi bodo začetne težave sčasoma verjetno prebrodili, težje pa se bodo od novih pravil pobrale družbe in bančni oddelki, ki so poleg trgovanja za stranke (na primer upravljavce premoženja v skladih) opravljali analize finančnih trgov.
Nova pravila postavljajo namreč jasno ločnico med plačili za trgovanje ter plačili za raziskave finančnih trgov. Prej sta bili obe storitvi pogosto nerazdružljivi, v bodoče bodo lahko upravljavci premoženja postali izbirčnejši pri tem, katere analize bodo kupili. Nekateri so že obljubili - denimo BlackRock -, da bodo absorbirali dodatne stroške, a ne vsi, zaradi česar bi lahko marsikateri analitik ostal brez službe. Oziroma so že.
Trgovanje na newyorški borza Foto: Reuters
Frost Consulting ocenjuje, da so največje svetovne investicijske banke od leta 2008 do lani več kot razpolovile proračune za analizo finančnih trgov - z 8,2 na 3,4 milijarde dolarjev. Pri družbi McKinsey pa so napovedali, da bo zaradi »prepovedi zastonj raziskav« brez službe ostalo na stotine analitikov, saj naj bi banke letos za analize namenile 1,2 milijarde dolarjev ali tretjino manj kot lani.
