Večina meni, da v Sloveniji vlada davčna negotovost

Vodje davčnih oddelkov v slovenskih podjetjih najbolj skrbijo spremembe davčnih predpisov in sledenje zakonodaji.

Objavljeno
10. december 2015 12.46
N. G.
N. G.

Ljubljana – V Sloveniji manjka davčna strategija, je ocenil predsednik uprave Deloitta v Sloveniji Yuri Sidorovich. S pravo davčno politiko bi namreč lahko privabili tuje naložbe in povečali zaposlenost. V Deloittovi raziskavi sta več kot dve tretjini vodij davčnih oddelkov slovenskih družb ocenili, da je v Sloveniji davčna negotovost.

Slovenske vodje davčnih oddelkov podobno kot v drugih evropskih državah najbolj skrbijo spremembe davčnih predpisov, sledenje hitro spreminjajoči se zakonodaji ali ukvarjanje z zakonodajo, ki jim ni poznana.

Direktorica oddelka za davčno svetovanje pri Deloittu Andreja Škofič Klanjšček pravi: »Po mnenju davčnih zavezancev sta glavna razloga za visoko stopnjo davčne negotovosti predvsem pogoste spremembe davčne zakonodaje in njeno pomanjkljivo tolmačenje. Res je, spremembe davčne zakonodaje so pogoste, je pa hkrati res, da niso velike. So pa praviloma sprejete po hitrem postopku in zato nepremišljene in nedodelane. Pomanjkanje mnenj in pojasnil? Teh bo vedno premalo, vse dokler bomo imeli zakone napisane tako, da lahko trije ljudje isto določbo razumejo na pet različnih načinov.«

Državi manjka davčna strategija

Največ vprašanih v Sloveniji meni, da bi imeli največji pozitiven učinek na poslovno konkurenčnost države poenostavitev davčnega sistema, več gotovosti glede prihodnjega davčnega sistema, približno tretjina anketiranih pa ocenjuje, da bi h konkurenčnosti pripomoglo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb. Po besedah Andreje Škofič Klanjšček v slovenskih podjetjih menijo, da bi h konkurenčnosti države prispevalo znižanje obdavčitve dela, a to vprašanje v anketo ni bilo vključeno.

Predsednik uprave Deloitte v Sloveniji Yuri Sidorovich je ocenil, da zadnji vladni poskusi davčne reforme kažejo, da državi manjka davčna strategija. »Če hočemo naložbe, moramo imeti temu primerno in spodbudno okolje,« je dejal. Po njegovem mnenju so v Sloveniji stroški dela previsoki, po drugi strani pa vidi dodatne možnosti za zmanjšanje javne porabe.