Tiskane izdaje
Ljubljana – Ena ključnih težav slovenskih podjetij pri poslovanju z Iranom je, kot kaže, odpravljena. Gorenjska banka namreč omogoča izvajanje plačilnega prometa s to državo in v sodelovanju s SID banko zavarovanje terjatev do iranskih subjektov.
Po odpravi sankcij so slovenska podjetja ponovno začela bolj pogledovati proti Iranu. Slovenija je zato v Teheranu odprla tudi veleposlaništvo, štiri slovenska podjetja Riko, Duol, Iskratel in Comita pa skupno pisarno. A ker med državama ni bil vzpostavljen normalen plačilni promet, so podjetja morala poslovati prek tujih bank.
Iz Gorenjske banke so nam zdaj pojasnili, da so strankam že omogočili izvajanje plačilnega prometa z Iranom in dokumentarno poslovanje. Dodajajo, da v sodelovanju s SID banko omogočajo zavarovanje terjatev do iranskih subjektov ter predizvozno in izvozno financiranje oziroma »kreditiranje« iranskih kupcev. Slednje je možno kot samostojno financiranje banke z zavarovanjem SID banke oziroma financiranje skupaj s SID banko.
Ta je konec prejšnjega meseca odobrila limit za zavarovanje terjatev do iranske Pasargad Bank v višini 100 milijonov evrov, na podlagi katerega lahko slovenski izvozniki in poslovne banke pridobijo kritje za zavarovanje izvoznih poslov v Iranu. »V SID banki opažamo rast potreb po financiranju izvoza slovenskih družb v Iran in posledično tudi naraščajoče povpraševanje po zavarovanju poslov na tem trgu,« je dejal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.
Večja konkurenčnost slovenskih podjetij
Odprtje plačilnega prometa povečuje konkurenčnost slovenskih podjetij pri načrtovanju in izvedbi poslov s svojimi starimi in novimi iranskimi poslovnimi partnerji, je komentiral Ante Milevoj, direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na tej so že potekale predstavitve bank podjetjem glede novosti.
»Gotovo,« je Milevoj odgovoril na vprašanje, ali lahko odprtje plačilnega prometa in zavarovanja SID banke okrepita zanimanje za poslovanje z Iranom. »Določen delež slovenskih podjetij se bo zaradi tega dejstva ponovno aktiviral pri poslovanju z Iranom. Za ostale je odprtje neposrednega plačilnega prometa še dodaten signal v pravi smeri za aktivnosti v prihodnosti,« je dodal Milevoj in pristavil, da je zanimanje med slovenskimi podjetji za iranski trg relativno veliko: »Na dnevni ravni komuniciramo s slovenskimi podjetji, ki jih ta trg zanima.«
Iskratel bo posodobil omrežje
Med najbolj aktivnimi slovenskimi podjetji v Iranu je Iskratel. Kranjsko podjetje je z nacionalnim telekomom Telecommunication Company of Iran (TCI) podpisal pogodbo za leto 2017 v višini 15 milijonov evrov, v kratkem pričakuje podpis druge pogodbe z njim v višini 21 milijonov evrov. Iskratel bo za nacionalnega operaterja dobavljal terminalno opremo in opremo za centralne lokacije za širokopasovni dostop v sedmih iranskih provincah. »Iranski trg je velik, samo ena od sedmih provinc, kjer bomo sedaj razvijali širokopasovno omrežje, je tako velika kot Slovenija in zaradi okoliščin iz preteklosti nima zadostne telekomunikacijske infrastrukture,« so v Iskratelu prepričani, da jim ta trg ponuja mnogo priložnosti.
Iskratel je plačilni promet opravljal prek Gorenjske banke, ker ima ta korespondenčni odnos s Pasargad Bank, in tako bo tudi v poslu z iranskim telekomom. Njihov iranski naročnik TCI se je zavezal, da bo akreditiv za posel izdal v 120 dneh po podpisu pogodbe. Izvedbo projekta bo Iskratel začel v drugi polovici leta. Naročniku so ponudili financiranje projekta, a se zanj niso odločili, so še dodali.
Izvoz se povečuje
Slovenska podjetja so lani v Iran izvozila za 46,1 milijona evrov, kar je skoraj 20 milijonov evrov več kot leto prej, a še vedno manj kot leta 2011. Skoraj polovico slovenskega izvoza predstavljajo farmacevtski izdelki. Po drugi strani je uvoza iz Irana le za milijon evrov.
Blagovna menjava z Iranom. Za povečavo kliknite na infografiko.
Lanski izvoz se je povečal po uveljavitvi jedrskega sporazuma decembra 2015, ki je odpravil večino sankcij. Vendar pa je letos Trumpova administracija uvedla nove sankcije za Iran zaradi njihovih raketnih preizkusov. Kljub temu nekateri analitiki pričakujejo, da bo Iran še naprej zavezan pogojem jedrskega dogovora, ki odpira vrata tujim naložbam.
