Visoka rast čas za strukturne reforme

Ljubljana – Kljub napovedani visoki gospodarski rasti ima Slovenija še vedno strukturni primanjkljaj. Ker se bo ugodni gospodarski cikel v bližnji prihodnosti verjetno končal, je treba imeti vzdržne javne finance, da država lahko preživi nov šok. Sedanja vlada strukturnih ukrepov za znižanje strukturnega primanjkljaja ne bo izvedla, zato k temu pozivamo novo vlado, je dejal član fiskalnega sveta Tomaž Perše.

Odstop predsednika vlade tri mesece pred predvidenimi rednimi volitvami za Slovenijo ne prinaša večjih tveganj in tudi ne večje negotovosti za gospodarstvo, so prepričani na gospodarski zbornici (GZS), enako so ocenili tudi na obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Odstop vlade na javne finance ne bo vplival, je dejal Perše. Ker ne bo zvišanja plač v javnem sektorju, se bo s to težavo spopadla nova vlada: »Pomembno bo, kako se bo nova vlada izpogajala, ker gre za trajne vplive na javne finance, ki so lahko zelo boleči.« Od sedanje vlade pričakuje, da bo v okviru nalog sprejela program stabilnosti in rasti.

»Čudno je, da se odstop ni zgodil že prej,« je ocenil Janez Prašnikar, profesor ljubljanske ekonomske fakultete: »Odstop za gospodarstvo letos ne bo imel bistvenih posledic, prihodnje leto pa bo že nova vlada. Do zdaj smo bili priča diverzijam, zdaj pa bodo morali igrati odkrito, da se bodo izkazali pred volivci. Zato bo zdaj bolj transparentno.«

Tudi v OZS in GZS ocenjujejo, da ima Cerarjev odstop celo pozitivne posledice. »Odstop je priložnost, da se dvigne zastor, ki je do zdaj prikrival razlike med stališči strank vladne koalicije do pomembnih razvojnih in političnih vprašanj. Zastoj pri nekaterih pomembnih reformah je vendarle tudi posledica različnih interesov in neenotnosti, ki se je s približevanjem konca mandata povečevala,« so dejali na GZS in dodali, da politika plač v javnem sektorju in zdravstvena reforma niso tekoči posli vlade in naj se z njimi ukvarja nova koalicija.

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je kot najpomembnejši dosežek vlade omenila umiritev nestabilnosti in dialog z različnimi deležniki: »Politična stabilnost v državi je ugodno vplivala na bonitetne ocene Slovenije, financiranje je postalo cenejše, investitorji pa so spet pridobili zaupanje.« Po njenih besedah so bili narejeni koraki v pravo smer, manjkal pa je odločnejši pristop k nekaterim ključnim reformam, kot so davčna, zdravstvena in pokojninska.

Odgovorni mislijo naprej

Da bo vlada opravljala tekoče posle je prej koristno kot škodljivo, je ocenil partner in vodja A. T. Kearneyja v Vzhodni Evropi Branko Žibret. Zdaj bodo nove volitve, po katerih naj nova vlada izkoristi dobro gospodarsko rast za strukturne reforme. Ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja si želijo tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, ki ga vodi Marjan Batagelj in v katerem si želijo, da bi bile volitve čim prej. »Nedopustno bo, če se bomo v času gospodarske rasti vedli tako, kot da bo to obdobje trajalo večno. Odgovorni posamezniki vedno mislijo naprej,« je poudaril Batagelj.

Umar za letos Sloveniji napoveduje 5,1-odstotno rast. To pomeni nadaljevanje trenda, saj je svetovno gospodarstvo v dobrem stanju. Gospodarska rast sledi izvoznemu povpraševanju in oživljajočemu domačemu povpraševanju, je napoved komentiral Prašnikar. Kot tveganje je označil možnost širjenja protekcionizma. Vendar če pride do trgovinske vojne, bo Slovenija posledice čutila v nekoliko daljšem obdobju. Tudi Vodnikova je ocenila, da gospodarska rast daje priložnost državi, da hitreje izvede reforme.

Ekonomist Bogomir Kovač pa je opozoril, da za takšno rastjo pride tudi obdobje cikličnih padcev, zato je treba biti pozoren, da ne bi še dodatno segrevali rasti.