Tiskane izdaje
Slovenci kljub občasnim izletom v izrazito tvegane naložbe (spomnimo se avanture z balkanskimi delniškimi trgi) pri izbiri naložb praviloma še vedno dajemo prednost konservativnim produktom, kot so depoziti ali varčevalni računi. Na predavanju v Bankarni, izobraževalni poslovalnici NLB, je Silvester Nežmah povedal, da marsikdo že ob omembi naložb, kot so skladi, delnice ali življenjska zavarovanja, postane nezaupljiv in najde izgovor, da se mu z njimi ni treba ukvarjati. Strah pred tovrstnimi naložbami je še porastel po hudih padcih delniških tečajev v finančni krizi.
Nežmah poudarja, da idealne naložbe, ki bi bila hkrati visoko donosna, nizko tvegana in dobro likvidna, ni. Pri vsakem finančnem produktu bi morali zato biti pozorni na to, kakšna je njegova pričakovana donosnost, kako likvidna bodo v njem naša sredstva in kako verjetno je, da bomo zaradi naložbenih tveganj sčasoma ostali brez pomembnega dela vložka. Če imamo sredstva kar na transakcijskem računu, lahko, denimo, govorimo o naložbi, ki jo sicer odlikujeta tako visoka likvidnost kot tudi nizka stopnja tveganja, a je tako rekoč brez donosa. Na drugi strani so delnice visoko likvidne in imajo visoko pričakovano donosnost, a so hkrati tudi izjemno tvegane.
Če si lahko brez večjih težav zamislimo dramatične posledice izgube prihrankov, je nekoliko manj razširjeno razumevanje posledic, ki jih lahko povzroči pretirano konservativna naložbena usmeritev. Pomagamo si lahko s pojmom realne donosnosti, ki je nominalna donosnost naložbe, zmanjšana za inflacijo. Če se, denimo, v neki naložbi sredstva obrestujejo po dvoodstotni obrestni meri, inflacija pa je v tem obdobju triodstotna, je realna donosnost negativna.
V prejšnjem stoletju so med osrednjimi naložbenimi skupinami v povprečju občutno presegale inflacijo le delnice. Njihova povprečna realna letna donosnost je bila 5,11-odstotna, medtem ko je pri dolgoročnih državnih obveznicah ta na letni ravni znašala 0,71 odstotka, pri zakladnih menicah pa 0,18 odstotka. Pri varčevanju v gotovini so varčevalci v povprečju vsako leto izgubili skoraj pet odstotkov vrednosti.
Več tveganj si lahko privoščijo mladi in premožnejši
Da bi se izognili nepremišljeni dolgoročni izgubi vrednosti prihrankov zaradi inflacije in izgubi sredstev v pretirano tveganih naložbah glede na lastne potrebe, moramo najprej ugotoviti, kakšen je naš naložbeni profil. Ta se lahko giblje od zelo konservativnega prek zmernega do zelo dinamičnega, ugotovimo pa ga z izpolnitvijo namenskega vprašalnika. Takšen vprašalnik je vlagateljem med drugim na voljo na spletni strani financni-nasvet.nlb.si. Nežmah poudarja, da je zaradi spremenljivih življenjskih okoliščin smiselno preverjati naložbeno usmerjenost čim bolj pogosto oziroma pred vsako novo odločitvijo za varčevanje.
Ključni dejavniki za razvrstitev v posamezen naložbeni profil so višina naših prihodkov, stabilnost zaposlitve, obstoječa finančna obremenitev, premoženje, obseg sklenjenih zavarovanj, starost in zdravstveno stanje. Več tveganja in večji delež delniških naložb si tako lahko privoščijo mlajši z visokimi prihodki in varno službo, ki so hkrati visoko konkurenčni na trgu dela ter imajo razmeroma veliko premoženja. Starost ima med drugim pomembno vlogo tudi zato, ker lahko z dolgoročnim varčevanjem tudi pri bolj tveganih naložbenih vrstah zmanjšamo vpliv nihanja vrednosti.
Pri umestitvi v posamezen profil so zelo pomembne tudi stopnja poznavanja tveganih finančnih produktov in naše izkušnje na tem področju. S tem je povezan odnos do morebitnih padcev vrednosti premoženja med varčevanjem. Če sumimo, da bi nas ti že po nekaj mesecih lahko spodbudili k predčasnemu dvigu sredstev, to narekuje bolj konservativno usmerjenost.
Varnostna rezerva mora biti
