Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred vrati je davek na nepremičnine, zato je za njihove lastnike še kako pomembno, koliko jim jih vrednoti država. Vrednosti iz registra nepremičnin so že zastarele (so iz julija 2010), saj je v tem času nepremičninski trg precej shiral. Ker so bili v realnosti kumulativni padci cen večji od 10 odstotkov, mora upravitelj opraviti indeksacijo, tokrat navzdol.
Po podatkih Geodetske uprave RS, ki spremlja censka gibanja in obseg nepremičninskih transakcij, so se cene nepremičnin od julija 2010 do januarja 2013 kumulativno znižale za 10 do 30 odstotkov, v povprečju pa za 17 odstotkov. Zato je vlada z uredbo potrdila indekse, s katerimi bodo geodeti korigirali sedanje vrednoti v registru nepremičnin.
Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, so se v omenjenem obdobju najbolj pocenili lokali, pisarne in zemljišča za gradnjona območjih z visokimi vrednostnimi ravnmi, stanovanja in hiše nekoliko manj (najbolj tam, kjer so bila najdražja), večinoma stagnirale pa so cene kmetijskih zemljišč in gozdov.
Vrednosti stanovanj se bodo tako znižale za 10 do 17 odstotkov, hiše za 10 do 25 odstotkov, lokali za 10 do 30 odstotkov, pisarne za 10 do 25 odstotkov. Za stanovanja in hiše se bodo znižale vrednosti predvsem na območjih Primorske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske ter okolice Maribora in Celja, za lokale in pisarne pa predvsem na območju Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta, Obale in nekaterih delov Gorenjske. Navzdol bodo popravili tudi vrednosti industrijskih stavb (za 10 do 25 odstotkov), posebnih nepremičnin (za desetino) itn. Spomnimo, da bodo lastniki nepremičnin o novih vrednostih pisno obveščeni v začetku prihodnjega leta.
Nižje vrednosti nepremičnin pomenijo sorazmerno nižji izplen od načrtovanega davka na nepremičnine, a je, kot je povedal minister Omerzel, ministrstvo za finance v predlogu zakona »vse to že upoštevalo«.
Politična ali strokovna odločitev?
Nepremičninski strokovnjak Jožef Murko verjame, da je geodetska zaznava padca ravni cen realna, saj temelji na evidenci trga nepremičnin oziroma na opravljenih transakcijah. Vsaj do konca lanskega leta je Geodetska uprava RS o tem trimesečno poročala javnosti. In javnost je bila sproti seznanjena z dogajanji na nepremičninskem trgu. »Za letos žal ne vemo, kaj se dogaja, ker medletnih poročil ni več,« pravi Murko in priznava, da vsi, ki poslujejo z nepremičninami, pa tudi najširša javnost, pogrešajo sprotne informacije s trga.
»A kakor koli, okoliščine na trgu nepremičnin so se spremenile, indeksacija vrednosti je potrebna in vlada se je je lotila korektno, kot predvidevajo predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin. Če hoče uvesti davek na nepremičnine, mora kolikor je mogoče zmanjšati možnosti za pritožbe, s katerimi bi jo lastniki zagotovo zasuli, če bi menili, da bodo zaradi previsoko ocenjenih nepremičnin plačali preveč davka.«
Se pa sogovorniku poraja pomislek, zakaj pravzaprav je za indeksacijo potrebno sprejemati uredbo; saj vendar ne gre za politično, ampak strokovno odločitev. Če vlada zaupa svojim uradnikom (geodetom), da so pravilno ocenili gibanja na trgu nepremičnin, in če zakon določa, da je v primeru več kot 10-odstotne spremembe vrednost v registru nepremičnin treba prilagoditi - zakaj je potreben še poseben vladni žegen? Kaj pa bi se zgodilo, se sprašuje Murko, če se vlada z indeksi ne bi strinjala?
