Vlada hoče odpraviti davek na veliko premoženje

Predlog zakona o izvrševanju proračunov je razkril, da se minister za finance Uroš Čufer vendarle ni zmotil.

Objavljeno
01. oktober 2013 18.31
reut*evri
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 si je zdaj mogoče ogledati na spletni strani državnega zbora. Med drugim razkriva namero valde, da bo predčasno odpravila davek na veliko premoženje.

Zakon o izvrševanju proračuna odpravlja davek

V 63. členu zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti ministrstvo za finance omenja zanimivo podrobnost, ki kaže, da namerava vlada z uveljavitvijo novega davka na nepremičnine vendarle odpraviti krizni davek na premoženje večje vrednosti.

V 63. členu predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 vlada namreč pojasnjuje: »Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se do uveljavitve zakona, ki bo urejal davek na nepremičnine, obdavčijo nepremičnine na območju republike Slovenije, kot so po stanju na 1. januar leta, za katerega se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov.« Povzemimo ta zapleteni strokovni uradniški jezik: obdavčitev z davkom na veliko premoženje bo ostala le do uveljavitve novega davka na nepremičnine, ki ga namerava vlada uvesti 1. januarja 2014. Vlada je med dohodke v predlogu popravljenega proračuna za leto 2014 že vključila 205 milijonov evrov novega nepremičninskega davka.

»Minister Čufer se je zmotil«

Davek na premoženje večje vrednosti je z zakonom za uravnoteženje javnih financ 31. maja 2012 uvedla vlada Janeza Janše in z zakonom predvidela, da bo veljal do konca leta 2014. Po veljavni ureditvi ga plačujejo lastniki nepremičnin, ki so skupaj vredne najmanj 500.000 evrov. Iz obdavčitve so izvzete poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen. Iz predloga zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015  je mogoče zdaj ugotoviti, da namerava Vlada Alenke Bratušek davek na veliko premoženje odpraviti predčasno, torej ob uvedbi novega davka na nepremičnine.

Včeraj smo na spletni strani Dela med novinarsko konferenco ministra za finance Uroša Čuferja in državne sekretarke Mateje Vraničar poročali: »Minister za finance je povedal tudi, da namerava vlada 1. januarja 2014 hkrati z uvedbo novega davka na nepremičnine odpraviti krizni davek na premoženje večje vrednosti, ki ga zdaj plačujejo lastniki nepremičnega premoženja, skupaj vrednega prek 500.000 evrov.« Minister je v povezavi z novim davkom na nepremične povedal, da bo vlada hkrati odpravila nadomestilo za uporabo stavbenga zemljišča, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na veliko premoženje.

Pri dohodnini niso tako obzirni

Ker vseskozi vemo, da namerava vlada ob uvedbi novega davka na nepremičnine odpraviti tri nepremičninske dajatve, ki se stekajo v občinske blagajne – nadomestilo za zemljišča in ceste ter veljavni premoženjski davek – smo na ministrstvu za finance takoj preverili, ali je minister Čufer po pomoti omenil davek na veliko premoženje. Z ministrstva so nam sporočili, da se je minister zmotil in je v resnici hotel omeniti veljavni davek na premoženje, ki ga, na primer, plačujejo lastniki počitniških hiš. O ministrovi »pomoti« smo poročali: »Na ministrstvu za finance smo preverili, ali vlada z uvedbo novega davka na nepremičnine res odpravlja davek na veliko premoženje, kot se je po seji vlade izrazil minister za finance, ali pa je morda govoril o veljavnem davku na premoženje, ki ga, na primer, plačujejo lastniki počitniških hiš. Da, minister je govoril o veljavnem davku, le po pomoti je omenil davek na veliko premoženje, smo zvedeli na ministrstvu za finance.«

Zdaj torej vemo, kaj je res, ker je vlada v 63. členu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 napovedala, da bo odpravila davek na veliko premoženje! Do dohodninskih zavezancev vlada ne bo tako obzirna: v državnem zboru že čaka zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, s katerimi vlada odpravlja avtomatično letno usklajevanje dohodninskih olajšav z rastjo cen življenskih potrebščin, natančneje s koeficientom rasti v enoletnem obdobju od novembra do novembra. Hkrati odpravlja tudi usklajevanje dohodninskih razredov.

V uvodu k spremembam in dopolnitvam zakona o dohodnini, ki je pred obravnavo v parlamentu,  je vlada napovedala: »Možnost usklajevanja in določanja koeficienta, s katerim se uskladijo zneski olajšav in neto davčnih osnov iz lestvice za odmero dohodnine, se prenaša v okvir sprejemanja zakona o izvrševanju proračuna.« V prvem odstavku 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini vlada dopušča možnost za usklajevanje olajšav, saj beremo: »z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, se lahko, upoštevaje cilje ekonomske politike vlade, določi koeficient, s katerim se uskladijo zneski olajšav«. Enako načelo dopušča tudi pri usklajevanju dohodninskih razredov. V predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 za zdaj takšne možnosti nismo našli - morda je skrita v zapletenem uradniškem izrazju in bomo imeli več sreče jutri ali pa jo bodo morali predlagati poslanci z dopolnili.

Dodatek k pokojninam razslojen na več zneskov

Z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 vlada upokojence še vedno deli na skupino, ki ima pravico do letnega dodatka, in na upokojence, ki te pravice nimajo: meja za pravico do letnega dodatka ostaja pri 622 evrih. Za uživalce pokojnin, ki prejemajo pokojnino do 414 evrov, vlada predvideva 367,95 evrov letnega dodatka; pri pokojninah od 414,01 evra do 518 evrov predlaga 223,56 evrov letnega dodatka; uživalcem pokojnin v znesku od 518,01 evra do 622 evrov po predlogu vlade pripada 166 evrov letnega dodatka. Poleg tega naj po predlogu vlade 166 evrov letnega dodatka dobijo uživalci nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. čelna zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prejemajo do 62,002 evra nadomestila. Uživalcemi pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge alieneje prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 95. člena zakona po predlogu vlade ne pripada letni dodatek, če njihova pokojnina ali nadomestilo v času izplačila letnega dodatka znaša nad 622 evrov.