Vlada neusklajena o noveli zakona o slabi banki

Ljubljana – Vlada se še ni uskladila o noveli zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki podaljšuje delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) za pet let, in sicer do 31. decembra 2022 in bo sejanje o tej politično precej občutljivi temi predvidoma nadaljevala prihodnji teden.

Cilj podaljšanega delovanje DUTB je sicer predvsem v tem, da bi preprečili prodaje pod časovnim pritiskom, ki bi znižale cene slabega premoženja. DUTB bo še naprej delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja in novela ne posega v besedilo obstoječega zakona, ki določa, da mora t. i. slaba banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev, niti ji ne predpisuje, katero premoženje iz svojega portfelja ta proda. To po predlagani noveli še naprej ostaja avtonomna odločitev poslovodstva, ki je odvisna od razmer na trgu, pri čemer ima DUTB zaradi predvidenega podaljšanja delovanja za prodajo premoženja zdaj na voljo 10 let. DUTB lahko tudi ustanovi sklad za stabilnost bank (SSB), če se izkaže, da bo tako lažje in enostavneje dosegla cilje svojega delovanja.

Za večjo obveščenost vlade

Po novem je predviden večji nadzor ministrstva za finance nad DUTB – ministrstvo predvsem nadzira zakonitost poslovanja slabe banke in v okviru svojega nadzora daje usmeritve, ki jih mora ta upoštevati. »Da se zagotovi neodvisnost delovanja DUTB, predlog še določa, da morajo biti usmeritve splošne in abstraktne in ne smejo biti navodilo za delovanje v posameznem primeru,« so v obrazložitvi zakona pitijsko zapisali na ministrstvu za finance.

Predlagana novela predvideva, da slaba banka ministrstvu predložiti katerikoli zahtevani dokument in mu posredovati vse informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Poskrbljeno pa je tudi za večjo obveščenost vlade, saj naj bi ministrstvo za finance vlado vsake tri mesece informirati o izsledkih svojega nadzora nad delovanjem DUTB – in, »če ugotovi, da je član upravnega odbora DUTB kršil svojo dolžnost, mora o kršitvi takoj obvestiti vlado«.

DUTB naj bi dobila dobiva tudi več novih orodij za prestrukturiranje podjetij. Novela namreč dopolnjuje obstoječi zakon in jasno določa, kdaj lahko DUTB odplačno pridobi delež v drugi gospodarski družbi, v katerih izjemnih primerih lahko ustanovi drugo gospodarsko družbo in kdaj lahko sodeluje pri njeni pripojitvi. Predlog zakona odgovarja na vprašanji, kako in pod katerimi pogoji lahko DUTB sodeluje pri prestrukturiranju gospodarskih družb. DUTB se lahko loti prestrukturiranja družbe, če je njena družbenica ali upnica, dolžniku lahko da posojilo, lahko nastopa kot porok dolžnika in banki lahko jamči za izpolnitev dolžnikove obveznosti. Lahko se tudi zadolži in banki izplača nadomestilo za prevzeto premoženje. Seveda pa mora slaba banka pri vsakem takem finančnem prestrukturiranju ravnati skladno s strogimi pravili EU o državnih pomočeh.