Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je včeraj za zakonodajni postopek pripravila spremenjeni proračun za leto 2014 in predlog proračuna za leto 2015.
Državni zbor bo tako še danes dobil oba dokumenta in vlada bo izpolnila rok, do katerega mora zakonodajni oblasti izročiti proračunske dokumente za prihodnje obdobje.
Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo jutri predstavil jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je vlada danes že imela na mizi, a bo do predstavitve pri avtorjih ostala interno gradivo in tako danes še ni dostopna javnosti. Direktor urada Boštjan Vasle je nedolgo tega v pogovoru z novinarjem Mihom Jenkom za Delo povedal, da Umarjevi analitiki jeseni ne bodo spremnjlai letošnje napovedi, po kateri bo BDP upadel za 2,5 odstotka.
Minister za finance Uroš Čufer je po seji vlade, kjer so obravnavali spremenjeni proračun za leto 2014 in predlog proračuna za leto 2015, povedal, da so se na ravni vlade res pogovarjali o možnosti, da bi z zakonom o izvrševanju proračuna ob določenih okoliščinah predvideli tudi višji stopnji DDV, a se vlada za takšno možnost ni odločila, ker bi jo javnost lahko razumela kot napoved višjih stopenj.
»Res pa je, da življenje lahko prinese presenečenja,« je povedal minister za finance, na primer izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za 20 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, ki ga je vladi naložilo sodišče. Po besedah ministra Čuferja to izplačilo ne sme povečati proračunskega primanjkljaja in tudi ne zvišati davčnih obremenitev. »Vlada bo našla primerno rešitev,« je zagotovil minister Čufer.
Po mednarodno pomoč?
Na vprašanje novinarjev, ali bo Slovenija že kmalu morala prositi za mednarodno finančno pomoč, kot ji svetuje nekdanji predsednik vlade Janez Janša, je minister Čufer odgovoril: »Ta trenutek še ni potrebe, da bi o tem razmišljali. Naredili bomo vse, kar je treba, da najprej sprejmemo proračun, kakršen mora biti. Mislim, da je ustrezno naravnan. In da potem, ko dobimo rezultate o bankah naredimo postopek, kako to tudi financirati.«
Po ministrovih besedah vlada pričakuje, da bo rezultate stresnih testov v slovenskih bankah dobila novembra ali decembra, takrat bo tudi vedela, koliko denarja bo morala država zagotoviti za sanacijo bank.
Proračunski primanjkljaj: 1 milijarda evrov
Spremembe in dopolnitve proračuna za leto 2014, o katerih sta danes poročala minister za finance Uroš Čufer in državna sekretarka Mateja Vraničar, se pomembno ne razlikujejo od osnutka sprememb, o katerih so mediji poročali pretekli teden.
Vlada načrtuje, da bo proračunski primanjkljaj v letu 2014 znašal okoli 1 milijarde evrov, tako da bo okoli 500 milijonov evrov nižji od primanjkljaja v proračunu za leto 2013. Predvideni primanjkljaj v letu 2014 je enakovreden 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Vlada za prihodnje leto načrtuje 8,619 milijarde evrov proračunskih prihodkov, od tega blizu 6,863 milijarde evrov davčnih, in 9,641 milijarde evrov odhodkov. V proračunske prihodke za leto 2014 je vlada že vključila 205 milijonov evrov novega davka na nepremičnine, čeprav zakona o novi dajatvi še ni dokončala in ga torej še ni oddala v zakonodajni postopek.
13.44: po seji vlade
Minister za finance Uroš Čufer je potrdil, da vlada iz novega davka na nepremičnine v spremenjenem proračunu za leto 2014 načrtuje 205 milijonov evrov, vseh podrobnosti vlada še ni določila, to bo naredila v enem tednu.
Enak znesek kot državni proračun bodo za svoje poračune z novim davkom predvidoma zbrale tudi občine, če ne bodo prek nižje obdavčitve same znižale deleža, ki jim bo pripadal.
Minister za finance je povedal tudi, da namerava vlada 1. januarja 2014 hkrati z uvedbo novega davka na nepremičnine odpraviti krizni davek na premoženje večje vrednosti, ki ga zdaj plačujejo lastniki nepremičnega premoženja, skupaj vrednega prek 500.000 evrov.
Po zakonu za uravnoteženje javnih financ naj bi ta dajatev ostala do konca leta 2014. Ministrstvo za finance je v začetku septembra prvič omenilo možnost, da bo davek na veliko premoženje odpravilo z uvedbo novega davka na nepremičnine.
Dotlej je vseskozi veljalo, da bo z novim davkom na nepremičnine vlada nadomestila tri veljavne nepremičninske dajatve, ki se zdaj stekajo le v občinske blagajne: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in premoženjski davek po zakonu o davkih občanov, ki ga plačujejo pretežno lastniki počitniških nepremičnin.
13.00: pred sejo vlade
Minister za finance Uroš Čufer in državna sekretarka Mateja Vraničar bosta na novinarski konferenci po seji vlade, ki se je pravkar začela, govorila o proračunih za leto 2014 in 2015.
Po neuradnih podatkih se je vlada danes seznanila tudi z zadnjim predlogom zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi ga v obliki predloga za zakonodajni postopek sprejela do 10. oktobra.
»Globalna ocena prihodkov iz novega davčnega vira je 205 milijonov evrov za državni proračun, morebitne spremembe so še možne, vendar v navedenem globalnem okviru,« navajajo neuradni viri.
S prvotnimi popravki proračuna za leto 2014 je ministrstvo za finance za državno blagajno načrtovalo 216 milijonov evrov novega davka na nepremičnine, ki ga namerava vlada uvesti 1. januarja 2014. Ministrstvo za finance še ni zaključilo pogajanj o nepremičninskem davku s predstavniki kmetov.
Nekaj po 12. uri so svoja stališča o nepremičninskem davku – ki po zadnji znani različici za sakralne objekte predvideva obdavčitev z 0,1 odstotka njihove vrednosti po podatkih geodetske uprave – objavile verske skupnosti.
V izjavi Sveta krščanskih Cerkva in Islamske skupnosti o napovedani uvedbi zakona o davku na nepremičnine beremo: » Predlog novega Zakona o davku na nepremičnine, ki predvideva obdavčitev tako sakralnih kot drugih prostorov za opravljanje verske dejavnosti, bo za delovanje naših verskih skupnosti pomenila veliko finančno breme, ki ga ne bodo mogle poravnati. Številne nepremičnine, ki služijo izvajanju verskih dejavnosti, še posebej bogoslužja, bodo podvržene obdavčitvi, s čimer se bodo stroški njihovega vzdrževanja znatno povečali. Takšna davčna politika bo lahko vodila v neposredno omejevanje in ukinjanje bogoslužne, vzgojne in izobraževalne ter dobrodelne dejavnosti v naših verskih skupnostih ter odprodajo stavb za versko in drugo splošno-koristno dejavnost.«
Po presoji verskih skupnosti bo država z novim davkom diskriminatorno dvojno obdavčila vernike – najprej kot državljane in nato še kot pripadnike verskih skupnosti: »Celotno breme plačevanja davka bo padlo na vernike, v kolikor bodo hoteli imeti bogoslužne in druge prostore, ki so potrebni za izvrševanje ustavno zajamčene pravice do svobodnega izpovedovanja vere. Ob tem poudarjamo, da takšnega davčnega zakona ne pozna nobena država v Evropski uniji in nobena druga primerljiva demokratična evropska država, zato ga ocenjujemo kot skrajno neprimernega.«
