Tiskane izdaje
Vlada je soglasno potrdila rebalans proračuna za 2015, ki ga pošilja v državni zbor. Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja je rebalans izrazito investicijsko naravnan, saj povečuje sredstva za investicije za 30 odstotkov.
V predlogu rebalansa proračuna je skupaj načrtovanih 8,562 milijarde evrov prihodkov, kar je 64 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu za 2015. Predlog rebalansa določa odhodke v skupni višini 9,947 milijarde evrov, pri čemer so odhodki 461,8 milijona evrov višji kot v sprejetem proračunu in 292,1 milijona evrov višji, kot je znašala realizacija lani.
Pod črto ima proračun 1,385 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,62 odstotka BDP. Po popravku na obračunski tok, kot upošteva evropska metodologija, pa primanjkljaj znaša 2,89 odstotka BDP. Ta razlika je nastala, ker bo Slovenija denar za projekte, sofinancirane iz EU, namenila že letos, Evropska komisija pa bo del sredstev izplačala Sloveniji šele v prihodnjih letih. "Velika večina primanjkljaja nad eno milijardo evrov je posledica dejstva, da bomo letos založili evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let," je pojasnil Dušan Mramor.
Vladi zmanjkalo 41 milijonov evrov
Primanjkljaj torej znaša 2,89 odstotka BDP in ne 2,8 odstotka BDP, kot je vlada sprva načrtovala. Mramor je pojasnil, da so s sprejetimi ukrepi skupaj iztržili 41 milijonov evrov manj prihrankov od načrtovanih.
Medtem ko je pri nekaterih ukrepih vlada iztržila več od pričakovanega, je pri drugih dobila manj denarja. Po dogovoru z občinami bo tako prihranek pri sofinanciranju občin okoli 60 milijonov evrov, medtem ko je bil sprva načrtovan 90 milijonov evrov.
Rebalans proračuna pa še vedno predvideva, da naj ministrstvo za šolstvo – ob ukrepih, ki veljajo za vsa ministrstva, denimo pri javnih naročilih – ustvari dodatnih 10 milijonov evrov prihranka.
Izpad prihodkov zaradi neuvedbe davka na nepremičnine
Mramor je pojasnil, da so makroekonomske napovedi za letos boljše, kot se je predvidevalo leta 2013, ko je bil sprejet proračun. Na pričakovane prihodke in odhodke pa so vplivali tudi izpad davka na nepremičnine, višje obresti, prenizko načrtovanje za transfere v ZPIZ in spremembe glede predvidenega črpanja evropskih sredstev.
Največji izpad prihodkov glede na sprejeti proračun je posledica neuveljavitve davka na nepremičnine. Po drugi strani je vlada sprejela več ukrepov za omilitev tega izpada, in sicer ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 in povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
Na odhodkovni strani je vlada sprejela več ukrepov za znižanje odhodkov, kot so znižanje stroškov dela v javnem sektorju, krčenje sofinanciranja občin, spremembe v sistemu študentskega dela, racionalizacija na gospodarskih javnih službah, nadomestitev nekaterih nepovratnih subvencij v povratna sredstva, centralizacija javnih naročil in upravljanja državnega premoženja ter ostali resorski ukrepi po ministrstvih.
V vladi pričakujejo, da bo rebalans proračuna sprejet februarja.
