Slovenska politika zbira voljo za reševanje NLB

Ljubljana – Slovenska politika je - vsaj za zdaj - bolj ali manj enotnega mnenja, da je treba zaščititi slovensko premoženje na Hrvaškem, ki mu zaradi sodb pravosodnih oblasti sosednje države grozi nadaljnji rubež premoženja NLB.

Da sicer oblast še vedno ne ve natančno, kako to storiti, dokazuje tudi včerajšnja seja ustavne komisije, ki se je je udeležil celotni vladni vrh, in sicer premier Miro Cerar ter ministri Karl Erjavec, Dejan Židan in Mateja Vraničar Erman - vsi v odstopu. Vse politične stranke - razen Levice - so podprle predlog, naj državni zbor začne s postopkom za dopolnitev ustavnega zakona, ki so ga pripravili v SDS in NSi, čeprav za zdaj nihče ni prepričan, da je takšna pot (edina) ustrezna. Dileme bo ustavni komisiji pomagala odpraviti strokovna komisija, v kateri bodo bančnik France Arhar (predlog SMC), strokovnjakinja za mednarodno pravo Dominika Švarc Pipan (SD), strokovni sodelavec poslanske skupine SDS Drago Zadergal, ekonomist Rado Pezdir (NSi) in nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Gorazd Podbevšek (Stranka Alenke Bratušek). Desus in Levica svojih predlogov nista posredovala. Skupina ima osem dni časa da se opredeli do osnutka ustavnega zakona.

Vlada za, ampak ...

Do predlaganega ustavnega zakona za zaščito NLB se je na dopisni seji končno opredelila tudi vlada, ki načeloma »podpira njegov cilj, hkrati pa poudarja, da morajo biti sredstva za dosego tega cilja skladna z ustavo, mednarodnim pravom in pravnim redom EU.« Vlada izpostavlja, da bo glede urejanja materije v ustavnem zakonu in posameznih rešitev ključno strokovno stališče ustavne komisije. Če bo ta ocenila, da je predlog ustavnega zakona sistemsko najprimernejši pristop, bo treba po mnenju vlade vsebino predloga še dodelati.

Sicer pa vlada, ki je lani spomladi ustavila privatizacijo NLB prav zaradi nerešenega vprašanja hrvaških varčevalcev, zdaj posebej opozarja, da mora biti NLB zaščitena, sicer ne bo mogla izplačati dividend iz naslova lanskega dobička – o ustreznosti zaščite pa bo presojala ECB. Na izrecno vprašanje, ali je zaradi hrvaških sodb ogroženo izplačevanje dividend NLB za lani, je ministrica Mateja Vraničar Erman dejala, da »v tem trenutku ne, seznanjeni smo z osnutkom odločitve ECB, da bo treba pred izplačilom dividend pridobiti dovoljenje ECB. To je usklajena procedura, ki ni posebna v primeru NLB, imeli smo jo v preteklosti že v primeru Abanke. Pred izplačilom pa bo treba zagotoviti, da kapitalska ustreznost NLB ni ogrožena in kolikor imam informacij, ne bi smela biti ogrožena.«

Vlada je sicer skeptična tudi določbe o Fursovi izterjavi škode od hrvaških družb v večinski državni lasti na ozemlju Slovenije, ki jo predlagata SDS in NSi: sprašuje se, ali je taka ureditev v skladu s korporacijskim pravom, ustavo in mednarodnimi pogodbami, predvsem pa, ali bi bila izterjava praktično izvedljiva in učinkovita.