Tiskane izdaje
Ljubljana − Vlada je danes potrdila predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, s katerim zamuja že pol leta. Predlog predvideva, da bodo lahko nekdanji imetniki delnic in podrejenih obveznic šestih saniranih bank vložili tožbe in terjali odškodnino zaradi razlastitve. Odškodnino bodo lahko dobili, če se bo izkazalo, da je škoda zaradi izrednih ukrepov večja, kot bi bila, če teh ukrepov ne bi bilo.
Gre za več kot 100.000 vlagateljev, ki so leta 2013 in 2014 na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije skupaj izgubili za slabo milijardo naložb. Vlada s predlaganim zakonom odpravlja lani ugotovljeno neustavnost določil zakona o bančništvu, ki je razlastitve omogočil. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je povedala, da predlog naslavlja vprašanja, ki jih je izpostavilo ustavno sodišče, in sicer pravico dostopa do informacij in določitev postopka sodnega varstva.
Tožbo bodo lahko vložili vsi razlaščenci, in sicer proti Banki Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Kot je razumeti iz predloga, bo tožbe mogoče vlagati le po omenjenem zakonu, že vložene tožbe pa bodo morala sodišča končati in jih predati pristojnim sodiščem.
Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo v zvezi z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. Kot je znano, v zvezi s tem proti guvernerju Boštjanu Jazbecu in trem njegovim (nekdanjim) sodelavcem namreč teče preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Ocena v rokah sodišča
Kot izhaja iz zakona, sodišča pri tem ne bodo presojala izrednih ukrepov, ampak ali so bile kvalificirane obveznosti bančnih vlagateljev obravnavane v skladu z zakonom o bančništvu ter ali je bila ocena o finančnem stanju bank, ki je bila podlaga za izbris delnic in podrejenih obveznic, napačna. Ministrstvo za finance je pri tem zavrnilo predlog, da bi prepovedali upoštevanje veljavne cenitve, saj da bo o tem presojalo sodišče. Prav tako zakon izrecno ne določa nujnosti upoštevanja mednarodnih računovodskih standardov pri ocenjevanju vrednosti kapitala banke, za kar se zavzemajo razlaščenci in njihovi odvetniki.
Najnovejša različica predloga zakona je objavo dokumentov, povezanih s sanacijo bank, skrčila. Banka Slovenije naj bi tako 15 dneh po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke. Kot je znano, gre za Deloitte ter Ernst in Young. Ni pa več predvidena objava ocene teh vrednosti sredstev. Vso drugo dokumentacijo bodo tako morali tožniki od Banke Slovenije ali drugih ustanov, kot so Agencija za trg vrednostnih papirjev, računsko sodišče, Agencija za zavarovalni nazor, slaba banka, KDD in država, zahtevati prek sodišča.
Do odškodnine le tožniki
Odškodnino bodo lahko terjali le vlagatelji, ki bodo vložili tožbe, saj predlog ne predvideva, da bi sodba učinkovala na vse razlaščence. Ministrstvo je zavrnilo razlikovanje med institucionalnimi in fizičnimi vlagatelji, bodo pa sodišča združevala postopke, ki se bodo nanašala na eno banko. Tožbo bodo lahko oškodovani vlagatelji vložili najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve zakona.
Odvetniki: zakon krči pravice
Odvetnica razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic Tamara Kek meni, da osnutek zakona z ničimer ne odpravlja ugotovljene protiustavnost, ampak celo dodatno krni pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj razlaščenim vlagateljem dodatno ovira dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za stresne teste, ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Razočarna je tudi, da predlog več ne predvideva javne objave cenitve. Opozarja še, da predlog ne ureja nesorazmerno visokih pravdnih stroškov za prizadete vlagatelje, ki so že tako utrpeli veliko škodo.
Tudi Helena Butolen iz odvetniške družbe Šelih in partnerji, ki zastopa finančne institucije, ugotavlja, da ureditev, ki jo prinaša predlog ne sledi stališčem ustavnega sodišča. Kot pravi, zakon še dodatno omejuje dostop do dokumentov, na podlagi katerih so bile izdane izredne odločbe. Poleg tega zakon ne prepoveduje uporabe že izdelanih cenitev, prav tako pa ne sledi zahtevi po ekonomičnem in hitrem postopku, saj sodba ne bo veljala za vse razlaščence, ampak le tožnike.
Napoved ustavne presoje
Podobne so pripombe odvetnika Mihe Kuniča, ki že napoveduje ustavno presojo predlaganega zakona, če bo v takšni obliki. Tudi on dvomi, ali bodo dobili vse zahtevane podatke, zadržan je do skupnega obravnavanja zadev, saj gre za vlagatelje v različnih položajih, skrbi pa ga tudi varstvo osebnih podatkov. Sporno se mu zdi, da morajo vsi vložiti tožbe in še, da predlog ne predvideva zamudnih obresti.
