Vlada z zeleno lučjo za prenos terjatev Abanke na slabo banko

Prenosi terjatev − do 446 milijonov evrov naj bi bili končani do januarja prihodnje leto.

Objavljeno
25. september 2014 17.00
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana - Vlada je prižgala zeleno luč za prenose slabih terjatev z Abanke na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Prenosi dokumentacije bodo zdaj zagotovo potekali hitreje, končani naj bi bili do januarja prihodnje leto,« je povedal glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.

Na terjatve s tretje največje slovenske banke v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oziroma 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti smo pripravljeni, je danes zagotovil Mansson. Po njegovih besedah za samo odločanje do posameznih dolžnikov sam prenos z Abanke ne bo prinesel sprememb. DUTB sicer trenutno upravlja terjatve do 426 podjetij, od tega jih je 94 mogoče prestrukturirati in ohraniti pri življenju, druga pa so večinoma že v stečaju, je povedal Mansson.

Medtem ko DUTB ni bila vključena v oblikovanje prenosnih vrednosti terjatev z NLB in NKBM in je po notranjih vrednotenjih ugotovila, da so bile terjatve z največjih bank preplačane za 40 milijonov evrov, je terjatve od Factor banke in Probanke odkupila po tržnih vrednostih. Tako je DUTB od Probanke za 28 milijonov evrov odkupila terjatve do 30 podjetij, katerih bruto izpostavljenost znaša 114,2 milijona evrov. Od Factor banke pa je za 10,8 milijona evrov prevzela terjatve do 17 podjetij, katerih bruto izpostavljenost znaša 49,2 milijona evrov. »Upamo, da bomo zaradi sinergij s terjatvami, prenesenimi z drugih bank, z nakupom teh terjatev zaslužili,« je željo izrazil Mansson. Prenosu terjatev Abanke bi lahko sledile terjatve Banke Celje.

DUTB, ki je bila ustanovljena lani spomladi, ima nekaj predlogov za izboljšanje svojega delovanja in insolvenčnih postopkov. Mansson je ponovil, da bi morala država podaljšati čas veljavnosti DUTB z leta 2017. Za koliko, ni bil jasen, dejal je le, da bi morali imeti za posamezne primere časa vsaj pet let. Po njegovem bi morali spremeniti tudi določilo, da mora vsako leto odprodati vsaj deset odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev. »Naglica in pritisk nista najboljša,« je menil.

Glede insolvenčnih postopkov pa je bil kritičen do počasnosti, tudi v postopkih javnega naročanja, in nejasnosti postopkov v nekaterih primerih. Mansson si želi, da bi imeli orodje, da bi upnik ob 50-odstotni izpostavljenosti terjatev te lahko pretvoril v kapital brez drugih postopkov. Moti ga, da v nekaterih primerih kot lastniki ne morejo biti člani upniškega odbora.