Tiskane izdaje
Slovenija je od začetka leta 2007 do konca letošnjega avgusta od 4,8 milijarde evrov razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike potrdila za 5,7 milijarde evrov instrumentov - projektov oz. programov.
»Črpanje ni tako zgledno,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Predvsem v obdobju med letoma 2007 in 2010 je bilo zelo nizko, zdaj se je nekoliko pospešilo, a največja bojazen in strah vlade je, da bi Slovenija del evropskih sredstev izgubila.
To se lahko denimo zgodi, če ne bi uspeli pravočasno do konca leta 2015 končati projektov, je pojasnil Stepišnik. Izgubili bi lahko tudi do 300 milijonov evrov, je dejal.
Vlada bo zato v prihodnjih mesecih izvajala aktivnosti za še bolj pospešeno izvajanje projektov. Ministrstva morajo tako do 21. oktobra narediti akcijske programe za pospešitev črpanja za svoja področja, zatem pa bo vlada še v istem tednu sprejela sklep, da se razveljavi odločbe za tiste projekte, ki ne bodo končani, ter jih nadomesti z novimi projekti, je povedal. Te aktivnosti potekajo v sodelovanju z občinami.
Črpanje evropskih sredstev je prednostna naloga vlade še posebej pri projektih okoljske in prometne infrastrukture, ki morajo letos realizirati najmanj za 150 milijonov evrov povračil sredstev iz kohezijskega sklada v državni proračun, če se želi Slovenija izogniti tveganju dokončne izgube sredstev.
Od doslej potrjenih projektov je bilo doslej podpisanih za 4,1 milijarde evrov pogodb, iz državnega proračuna izplačane 2,7 milijarde evrov, vanj pa iz bruseljske blagajne povrnjeni dve milijardi evrov. V letošnjem proračunu je za kohezijsko politiko predvidenih 878 milijonov evrov, a je bilo do konca avgusta izplačanih le 30,7 odstotka sredstev.
