Tiskane izdaje
»Nekatere ugotovitve in stališča evropske komisije me presenečajo, predvsem zaradi poglobljenih razprav in korektnega odnosa, ki smo ga doslej imeli v tem postopku. Nekatere ugotovitve so presenetljivo netočne ali pomanjkljive,« je v izjavi za medije poudarila ministrica.
Ponovila je, da je sprožitev poglobljene preiskave postopkovno običajen korak v takšnih primerih. »Ker je Slovenija predložila predlog za spremembo zavez še v času veljavnosti stare odločbe, se zdaj osredotočamo na pogoje, pod katerimi bi bila sprememba zavez mogoča,« je pojasnila.
Mesec dni, ki ga ima Slovenija na voljo za pripravo odziva na pismo komisije, nameravajo po besedah Vraničar Ermanove izkoristiti za zelo intenzivne stike s komisijo na vseh ravneh in za oblikovanje uradnega stališča vlade.
Za ocene tega, do kdaj bi lahko odložili prodajo NLB, je po ministričinih ocenah trenutno še veliko prezgodaj.
Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Med preiskavo bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor, če to ne bo mogoče, pa lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v obdobju krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta.
Ker Slovenija polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega kompenzacijskega ukrepa glede prodaje balkanskih bank NLB, je zdaj obsežna državna pomoč NLB iz leta 2013 tako nezakonita.
