Tiskane izdaje
Nadzorni svet Združenja bank Slovenije se je včeraj po naših informacijah poenotil v odgovoru na zahtevo preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.
Čeprav poslanec javno trdi, da je prejel odgovor na zahtevo po razkritju podatkov o bančnih transakcijah od skoraj vseh bank, to po naših informacijah ne drži oziroma podatkov dejansko ni dobil. Kot smo izvedeli, so bile nekatere banke pred včerajšnjim poenotenjem stanovskega združenja namreč odločene, da jih ne bodo posredovale, saj ocenjujejo, da gre za pretiran poseg v bančno tajno.
Med tistimi, ki se bo z Logarjem znova srečala na sodišču, je tudi največja, NLB. Ta je pred mesecem dni že zavrnila Logarjevo zahtevo po razkritju podatkov o obiskih pri upravi banke v preteklosti. Seznam ljudi, katerih srečanja z vodstvom banke so parlamentarnim preiskovalcem zanimiva, obsega skoraj 300 posameznikov. Zahtevo je, kot smo pisali, zavrnilo tudi sodišče, na odločitev okrožne preiskovalne sodnice Dunje Franken glede zahteve za zaseg dokumentacije NLB o obiskih pri upravi pa se bo danes Logar tudi javno odzval.
Želeli bi enoten odziv bankikov
Najnovejšo Logarjevo zahtevo po razkritju podatkov o bančnih transakcijah od leta 1997 do leta 2015 preučujejo strokovne službe bank, uradno pa v bankah sicer na naše vprašanje odgovarjajo le, da bodo »spoštovale zakonodajo«.
Strokovne službe posameznih bank so po naših informacijah ocenile, da je Logarjeva zahteva po popolnem razgaljenju izbranih komitentov, nekateri so bili na primer leta 1997 še študentje, ni sorazmerna z namenom preiskave oziroma poslanstvom preiskovalne komisije, ki je bila ustanovljena za ugotavljanje politične odgovornosti za nastanek bančne luknje. Na seznamu so sicer med drugim nekateri nekdanji predsedniki uprav NLB, člani uprave in njenih hčerinskih družb v tujini, pa tudi nekateri nekdanji guvernerji.
Včerajšnja razprava nadzornega sveta Združenja bank Slovenije o Logarjevi zahtevi po razkritju podatkov je po naših informacijah prinesla poenotenje: zahteva je nesorazmerna in premalo specificirana.
Splošna zahteva po razkritju ne zadostuje
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ocenjuje, da ima preiskovalna komisija ustrezno pravno podlago za pridobivanje (tudi) osebnih podatkov od komercialnih bank, a zgolj in samo, če jih potrebuje za izvedbo konkretne parlamentarne preiskave. Pri čemer bi morala v svoji zahtevi za posredovanje podatkov, ki bi ji morala priložiti sklep o predmetu preiskave in dokazni sklep, zelo natančno konkretizirati namen, zaradi katerega potrebuje zahtevane podatke. Torej opredeliti, katero okoliščino, ki jo je preiskovalna komisija pooblaščena raziskati, želi ugotoviti. Vsekakor zgolj splošna zahteva za pridobivanje osebnih podatkov ne zadostuje, poudarja Prelesnikova.
Podatke bi analiziral tudi regulator
»Rudarjenje« (data mining) s podatki pa se bi šla tudi Banka Slovenije. Slovenec Jure Leskovec, ki se na ameriški univerzi v Stanfordu ukvarja z raziskovanjem velikih družbenih omrežij, kot je Facebook, je namreč od nje oktobra lani prejel večjo količino finančnih podatkov za vso državo. Banko Slovenije namreč zanimajo slovenske finančno-gospodarske mreže, so pojasnjevali tedaj.
Kako si bodo z analizo Leskovca pomagali, ni povsem jasno, saj so poslani podatki po trditvah regulatorja anonimizirani, od nje pa pričakujejo »identifikacijo medsebojnih finančnih povezav med podjetji«. Leskovec naj bi analizo pripravljal brezplačno, poudarjajo v Banki Slovenije. Po naših informacijah sicer razkritju teh podatkov ni bil naklonjen nekdanji glavni ekonomist banke Biswajit Banerjee in pogodbe z Leskovcem ni hotel podpisati. Po naših informacijah te analize Banka Slovenije sicer še ni dobila.
Kaj pravi regulator
V tem primeru gre za sodelovanje, poudarjajo v kabinetu guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je "osnovano na povsem znanstveni ravni, njegova cilja pa sta: da se seznani z najnovejšimi dognanji v znanstveni literaturi ter da se skozi tak projekt zaposleni naučijo uporabljati najnovejša orodja pri vsakodnevnem odločanju in vodenju". Sklepi analize pa se ne bodo uporabili v kakršnekoli druge namene. Poleg tega so vsi podatki anonimizirani tako, da zunanji izvajalec ne vidi dejanske matične tevilke/identifikatorjev subjekta, pač pa le anonimizirano šifro, še pojasnjujejo v Banki Slovenije.
